Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Umetna inteligenca, ki se je v zadnjem času razširila na vsa področja, vedno bolj vpliva na naše vsakdanje življenje. Ker gre za relativno nov izum, ki je s tehnološkim razvojem doživel svoj razcvet, se je pojavila težnja po zakonski ureditvi področja umetne inteligence. Evropska komisija je 21. aprila 2021 predstavila Predlog akta EU o umetni inteligenci, Akt o umetni inteligenci pa je vstopil v veljavo 1. avgusta 2024. Gre za prvi celoviti tovrstni akt. Njegov cilj je zagotoviti varnost, varstvo temeljnih pravic iz LEUTP in podpirati inovacije. Akt vsebuje pristop, ki temelji na tveganju. Skladno s tem so sistemi umetne inteligence razvrščeni v štiri kategorije glede na tveganje, ki ga sistem predstavlja za varstvo temeljnih človekovih pravic, varstvo zdravja in varnost. Hierarhično najvišje se nahajajo prepovedane prakse, gre za umetnointeligenčne sisteme, ki so tako tvegani, da so prepovedani. Tem sistemom sledijo visokotvegani sistemi, ki se lahko dajejo na trg oz. uporabljajo, kadar izpolnjujejo natančno določene pogoje. Naslednja skupina so sistemi z omejenim tveganjem, ki se uporabljajo pod pogojem, da so uporabnikom zagotovljene ustrezne informacije. Sistemi z minimalnim tveganjem niso predmet urejanja Akta o umetni inteligenci. Akt o umetni inteligenci je po svoji pravni naravi uredba, kar pomeni, da je neposredno uporabljiv v nacionalnih pravnih redih držav članic EU. Ker področje umetne inteligence in varstva temeljnih pravic v slovenski zakonodaji pred sprejetjem akta ni bilo pravno urejeno, tudi ne bo potrebno spreminjati zakonodaje zaradi sprejema akta. Ker je umetna inteligenca relativno nov pojav, obstajajo med širšo javnostjo in pravno stroko določeni pomisleki v zvezi z umetno inteligenco in njeno uporabo v pravu. Ti pomisleki so zlasti osredotočeni na vprašanje, če je umetna inteligenca zmožna slediti etičnim standardom, ki se pričakujejo od človeških pravnikov, ter če je zmožna zagotoviti varstvo temeljnih človekovih pravic. V magistrski nalogi so v zvezi s tem podrobneje obravnavane sledeče pravice: pravica do enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja in pravica do pravne varnosti. V zvezi z uporabo umetne inteligence v pravni znanosti se pojavlja tudi bojazen, če je sploh sposobna doseči stopnjo razvoja, na kateri bi bila zmožna odločitve sprejemati s primerljivo mero empatičnosti kot ljudje.
Ključne besede: Akt o umetni inteligenci, kategorije tveganj, nadzor nad uporabo umetne inteligence, umetna inteligenca v pravu, etika, pravičnost, človekove pravice.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Odpravnina trgovskega zastopnika se v slovenski zakonodaji razlikuje od njene ureditve v Agentski direktivi in primerjalnopravnih ureditvah, poleg tega pa ne v teoriji ne v sodni praksi ni najti zadovoljivih odgovorov in usmeritev, kako jo pravilno razumeti in uveljaviti v praksi. Disertacija najprej obravnava zgodovino in cilje slovenske ureditve ter Agentske direktive, na kateri naj bi slovenska ureditev temeljila, nato pa tudi pravne ureditve, ki so bile izhodišče za ureditev odpravnine v Agentski direktivi. Leta 1986 je Agentska direktiva ponudila državam članicam t. i. nemško ureditev nadomestila kot eno od dveh možnosti implementacije, pri čemer se je večina držav članic odločila prav za omenjeni t. i. nemški model, Komisija pa je članicam v pomoč predlagala zgledovanje po bogati nemški teoriji in sodni praksi. Disertacija s pomočjo razumevanja Agentske direktive in zlasti primerjalnopravnih ureditev Nemčije, Avstrije, Italije in Belgije postavlja in obravnava temelje za pravilno razumevanje instituta odpravnine v slovenskem pravnem redu z osredotočanjem zlasti na njene posebnosti in razlike v primerjavi z Agentsko direktivo. Obravnava slovenske ureditve in s tem povezane problematike se začne že pri zakonski definiciji trgovskega zastopnika, za katerega zakon zahteva opravljanje zastopanja kot registrirane dejavnosti. Nadalje je pomembno načelo pravičnosti, ki v slovenskem zakonskem določilu, ki ureja pravico do odpravnine, ni izrecno zapisano, kar pa ne pomeni, da se to načelo v zvezi z odpravnino ne uporablja. Do odstopanj od Agentske direktive prihaja tudi pri določilu, ki v izračunu najvišjega zneska odpravnine vključuje samo provizije, in ne vseh plačil, kot na primer to določajo Agentska direktiva ter primerljivi nemška in avstrijska ureditev, ter tudi pri nekaterih drugih zakonskih določilih, ki jih disertacija podrobneje obravnava. Vsekakor pa je najpomembnejša razlika med slovensko ureditvijo in Agentsko direktivo, da poleg pravice do odpravnine, ki naj bi jo trgovskemu zastopniku OZ nudil skladno z določili Agentske direktive, OZ trgovskemu zastopniku omogoča še dve dodatni pravici do odpravnine. Prva dodatna pravica do odpravnine izhaja iz drugega dela prvega odstavka 833. člena OZ, ki temelji na posebnih okoliščinah, ki naj bi terjale plačilo odpravnine, druga pa iz njegovega četrtega odstavka, ki naj bi trgovskemu zastopniku omogočil povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi z uvajanjem proizvoda na tržišče, in vseh drugih stroškov, ki jih je imel zastopnik v zvezi z izvajanjem pogodbe, v primeru prenehanja pogodbe za določen čas pred potekom tega časa ali v primeru prenehanja pogodbe za nedoločen čas pred potekom petih let od sklenitve. Pri nobeni od dodatnih pravic do odpravnine pa ni treba, da bi naročitelj po prenehanju pogodbenega razmerja imel znatne koristi – še več, ne zahteva se niti, da bi trgovski zastopnik naročitelju pridobil nove stranke ali mu občutno povečal posle z dotedanjimi strankami. Gre torej za dodatni pravici trgovskega zastopnika, ki presegata minimalne zahteve iz Agentske direktive in do katerih naj bi bil trgovski zastopnik upravičen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, ki odstopajo od pogojev iz Agentske direktive. Na podlagi tako zastavljenih temeljev se v nadaljevanju disertacija osredotoča na odpravnine, ki se po pravilih pogodbe o trgovskem zastopanju obravnavajo v primerjalnem pravu pri nekaterih drugih, inominatnih pogodbenih tipih, nadalje pa tudi na razmerja do odškodnine, ki jo v zvezi s pogodbo o trgovskem zastopanju opredeljujeta tako Agentska direktiva kakor tudi naše zakonsko določilo. Nič od predstavljenega v disertaciji pa ne bi imelo pravega pomena v praksi, če zaradi pogostih mednarodnih elementov v tovrstnih razmerjih ne bi bilo jasno, pred katerim organom in v kateri državi lahko trgovski zastopnik uveljavlja pravice in katero pravo se pri tem uporabi, zato predmetna naloga obravnava tudi to problematiko.
Ključne besede: samozaposleni, trgovski zastopnik, pogodba o trgovskem zastopanju, naročitelj, plačilo, provizija, nadomestilo, odpravnina, višina odpravnine, izključitev odpravnine, odškodnina, dobra vera, pravičnost, 833. člen Obligacijskega zakonika, Direktiva 86/653/EGS, distribucijska pogodba, franšizna pogodba, komisijska pogodba
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 523; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,28 MB)

Opis: »The Answer is Blowing in the Wind.« Ti slavni verzi iz pesmi Boba Dylana pravzaprav vsebujejo izjavo, ki je osrednjega pomena za prizadevanja v zvezi z uvedbo UTD. Rešitev obstoječih težav je že v zraku, lahko jo vidimo vsi in lahko se tudi že uporabi. Mnogo ljudi se dandanes iz meseca v mesec bori za preživetje. Čeprav država nudi podporo v obliki socialnih pomoči, te še vedno ne zadoščajo povsem za posameznikovo osnovno preživetje. Spreminjajo se tudi potrebe po delovni sili, veliko poklicev je postalo stvar preteklosti. Gibljemo se v začaranem krogu, brez novih rešitev ter brez novih idej. Mnogi politiki vidijo rešitev težav v reformiranju socialne ureditve. Mogoče pa je prav UTD tista ključna rešitev, ki jo vsi tako nestrpno čakamo. V Sloveniji je bilo govora o UTD predvsem v času krize covida-19. V tem času je država svojim prebivalcem nudila pomoč v različnih oblikah. Za nekatere lahko rečemo, da so se kar približale UTD. V diplomski nalogi je UTD predstavljen ne samo z vidika socialne in ekonomske vzdržnosti oziroma upravičenosti, ampak tudi z vidika različnih svetovnonazorskih pogledov na to tematiko. To so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na to, kakšen je odnos družbe in politike do tega vprašanja in v kolikšni meri se pojavlja v resnih razmišljanjih vladajočih struktur ter ne nazadnje tudi v uvajanju pilotnih projektov in različnih oblik socialnih transferjev, od katerih nekateri delno ustrezajo sami definiciji UTD. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo najprej podali definicijo univerzalnega temeljnega dohodka in njegov osnovni namen ter cilje. Na kratko bomo predstavili tudi njegov zgodovinski potek ter opisali njegove različice. S pomočjo stališč strokovnjakov bomo argumentirali njegove prednosti in slabosti. V nadaljevanju pa bomo predstavili še pilotne projekte uvedbe UTD, ki so potekali ali še potekajo v različnih državah. Osredotočili se bomo na štiri od njih, ki jih bomo primerjalno analizirali po izbranih kriterijih.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, pilotni projekt, brezpogojnost, socialni sistem, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: V magistrskem delu Ocena solarnega potenciala občine Slovenska Bistrica in etični vidiki rabe sončne energije smo se posvetili področju energetike. Zavedamo se, da smo v življenju v veliki meri odvisni od energije, ki jo lahko pridobivamo iz različnih virov. Ker nas strokovnjaki iz leta v leto bolj opozarjajo na negativne posledice rabe neobnovljivih virov (premog, nafta, zemeljski plin), smo primorani iskati nove načine in vire, ki nam bodo tudi v prihodnje omogočali oskrbo z energijo. Alternativno možnost na tem področju predstavljajo obnovljivi viri energije (voda, veter, biomasa, sonce), ki naj bi povzročali manj škode v okolju. Namen magistrskega dela je podati oceno solarnega potenciala za občino Slovenska Bistrica, na podlagi katere bi se občina Slovenska Bistrica lahko ravnala pri nadaljnji pripravi razvojnih načrtov na področju energetske oskrbe. Z geografskega vidika smo se pri ustvarjanju magistrskega dela poslužili deskriptivne in komparativne metode. Z omenjenima pristopoma smo predstavili obravnavano območje, obnovljive vire energije in njihov vpliv na okolje. Z metodo klasifikacije smo poskušali definirati pojem solarnega potenciala, z metodo kompilacije pa smo ob lastnih ugotovitvah povzeli tudi spoznanja, stališča in sklepe drugih avtorjev, ki so v preteklosti že obravnavali izbrano tematiko. V empiričnem delu smo izdelali natančen model površja občine Slovenska Bistrica, identificirali primerne površine za namestitev solarnih panelov, identificirali že obstoječe solarne panele v občini, izračunali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah v Slovenskih Bistrici, primerjali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah med Standard Sky in Uniform Sky modelom ter ocenili solarni potencial obravnavane občine. S filozofskega vidika smo pri predstavitvi teoretičnih izhodišč izhajali iz strokovne in znanstvene literature izbranega področja. V normativnem delu, posvečenem etičnim vidikom rabe sončne energije, smo uporabili metodo pojmovne analize in logičnokritične analize argumentov ter aplikacije uveljavljenih moralnih teorij in veljavnih moralnih načel na konkretne primere. Naš cilj je bil ovrednotiti uporabo sončne energije z vidika naših morebitnih moralnih dolžnosti do okolja in načel medgeneracijske pravičnosti ter podati možne rešitve oziroma ukrepe na področju uporabe sončne energije.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna energija, okoljska etika, medgeneracijska pravičnost, trajnosti razvoj
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 1181; Prenosov: 79
Celotno besedilo (4,53 MB)

Opis: Moralne vrednote so predvsem vrednote, ki temeljijo na odgovornosti in dolžnosti. Tako smo se v magistrskem delu z naslovom Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih lotili teoretičnega in empiričnega raziskovanja. V teoretičnem delu smo se osredotočali predvsem na vrednote, moralo in moralni razvoj pri otrocih. Predstavili smo dejavnike, kot so družina, vrstniki, šola in družba, saj le-ti najpomembneje vplivajo na razvoj vrednot in morale. Dotaknili smo se različnih teorij moralnega razvoja in razvoja vrednot. Podrobno smo raziskali tudi moralne vrednote, kot so prijateljstvo, solidarnost, pravičnost in sočutje. V empiričnem delu smo se osredotočili na štiri moralne vrednote, in sicer na prijateljstvo, pravičnost, sočutje ter solidarnost. Pri otrocih, ki obiskujejo 4. in 5. razrede osnovnih šol, smo raziskovali razumevanje moralnih vrednot in pojma moralnosti, če v vsakdanjih situacijah ravnajo moralno ali nemoralno ter kdo ima največji vpliv na njihove moralne vrednote. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo lahko razbrali, da iz izkušenj, ki so jih do sedaj pridobili, otroci razumejo nekatere moralne vrednote. Iz opisanih situacijah, ki so iz vsakdanjega življenja otrok, smo prepoznali, da otroci prej ravnajo moralno kot pa nemoralno. Ugotovili smo, da imata po njihovem mnenju največji vpliv na oblikovanje osebnih vrednot družina in vrstniki.
Ključne besede: vrednote, morala, moralne vrednote, prijateljstvo, sočutje, pravičnost, solidarnost
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1201; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,44 MB)