| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmerje med načeloma pravne in socialne države : diplomsko delo
Urška Germauc, 2021, magistrsko delo

Opis: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države. Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika. Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati. Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Ključne besede: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 576; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Ocena solarnega potenciala občine slovenska bistrica in etični vidiki rabe sončne energije
Špela Arzenšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Ocena solarnega potenciala občine Slovenska Bistrica in etični vidiki rabe sončne energije smo se posvetili področju energetike. Zavedamo se, da smo v življenju v veliki meri odvisni od energije, ki jo lahko pridobivamo iz različnih virov. Ker nas strokovnjaki iz leta v leto bolj opozarjajo na negativne posledice rabe neobnovljivih virov (premog, nafta, zemeljski plin), smo primorani iskati nove načine in vire, ki nam bodo tudi v prihodnje omogočali oskrbo z energijo. Alternativno možnost na tem področju predstavljajo obnovljivi viri energije (voda, veter, biomasa, sonce), ki naj bi povzročali manj škode v okolju. Namen magistrskega dela je podati oceno solarnega potenciala za občino Slovenska Bistrica, na podlagi katere bi se občina Slovenska Bistrica lahko ravnala pri nadaljnji pripravi razvojnih načrtov na področju energetske oskrbe. Z geografskega vidika smo se pri ustvarjanju magistrskega dela poslužili deskriptivne in komparativne metode. Z omenjenima pristopoma smo predstavili obravnavano območje, obnovljive vire energije in njihov vpliv na okolje. Z metodo klasifikacije smo poskušali definirati pojem solarnega potenciala, z metodo kompilacije pa smo ob lastnih ugotovitvah povzeli tudi spoznanja, stališča in sklepe drugih avtorjev, ki so v preteklosti že obravnavali izbrano tematiko. V empiričnem delu smo izdelali natančen model površja občine Slovenska Bistrica, identificirali primerne površine za namestitev solarnih panelov, identificirali že obstoječe solarne panele v občini, izračunali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah v Slovenskih Bistrici, primerjali količino in trajanje globalnega sončnega obsevanja na ciljnih površinah med Standard Sky in Uniform Sky modelom ter ocenili solarni potencial obravnavane občine. S filozofskega vidika smo pri predstavitvi teoretičnih izhodišč izhajali iz strokovne in znanstvene literature izbranega področja. V normativnem delu, posvečenem etičnim vidikom rabe sončne energije, smo uporabili metodo pojmovne analize in logičnokritične analize argumentov ter aplikacije uveljavljenih moralnih teorij in veljavnih moralnih načel na konkretne primere. Naš cilj je bil ovrednotiti uporabo sončne energije z vidika naših morebitnih moralnih dolžnosti do okolja in načel medgeneracijske pravičnosti ter podati možne rešitve oziroma ukrepe na področju uporabe sončne energije.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna energija, okoljska etika, medgeneracijska pravičnost, trajnosti razvoj
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 595; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

3.
Samozaznava legitimnosti policistk in policistov v Sloveniji
Barbara Čuvan, Gorazd Meško, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne študije o samozaznavi legitimnosti in z njo povezanih spremenljivk (demografske spremenljivke, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje) pri slovenskih policistih, ki smo jo opravili v letu 2013, s poudarkom na primerjavi med policistkami in policisti. Metode: Junija 2013 smo opravili anketiranje na 24 policijskih postajah (majhne, srednje in velike) na vseh osmih policijskih upravah v Republiki Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 417 policistov in 104 policistke. Podatke smo obdelali s kvantitativnimi statističnimi metodami (opisna statistika, t-test, korelacije in regresijska analiza). Ugotovitve: Glede spremenljivk – faktorjev samozaznana legitimnost, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med policisti in policistkami. Primerjave so pokazale, da policisti bolj pozitivno ocenjujejo svojo avtoriteto za opravljanje policijskega dela od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo strinjanja s trditvijo glede pomembnosti vloge policistov pri preprečevanju kriminalitete od policistk. Ocena zaupanja pri sodelavcih je višja pri policistih kot pri policistkah. Policisti bolj pozitivno ocenjujejo mnenje občanov o pravičnosti odločitev v policijskih postopkih od policistk, vendar policisti tudi bolj pritrdilno ocenjujejo domnevno mnenje občanov o skorumpiranosti policije od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo pripadnosti policiji od policistk in v varnem okolju so bolj pripravljeni povedati drugim, da delajo v policiji od policistk. Policistke bolj pozitivno ocenjujejo obrazložitve nadrejenih glede dela od policistov. Policistke tudi menijo, da je uporaba več sile, kot to določa zakon, sprejemljivejša, in poročajo, da so njihove delovne obremenitve večje od policistov. Povezave spremenljivk s samozaznano legitimnostjo kažejo na različne povezave pri policistkah in policistih. Omejitve/uporabnost raziskave Analize kažejo, da je koeficient ustreznosti Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) vzorčenja ustrezen. Vzorec zajetih policistov (80 %) in policistk (20 %) približno odraža razmerje med policisti in policistkami v Sloveniji. Ugotovitve študije kažejo na nekatere pomembne razlike v pojmovanju samozaznane legitimnosti. Raziskava je uporabna za nadaljevanje raziskovanja legitimnosti s poudarkom na uporabi kvalitativnih raziskovalnih metod. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so izhodišč e za razpravo o policijskem delu v Sloveniji in dojemanja policijskega dela, policijske organizacije in odnosov z občani pri policistkah in policistih, saj so policistke bolj usmerjene v organizacijo in iščejo podporo pri sodelavcih. Za njih je tudi manj značilna refleksija o pomenu povratnih informacij od ljudi v skupnostih glede legitimnosti policijskega dela. V tem oziru nanje vpliva samo ena komponenta dualnosti legitimnosti (in sicer, kaj o njih menijo sodelavci in kako same ocenjujejo svojo sposobnost za zakonito in legitimno opravljanje policijskega dela), ni pa vpliva javnosti na njihovo oceno kompetentnosti in moralnih stališč, kot je to izraženo pri policistih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno delo z uporabo vprašalnika, ki je vseboval vprašanja o samozaznani legitimnosti, pojmovanju mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosih med sodelavci, pravičnosti v postopkih nadrejenih in proorganizacijskega vedenja. Predhodne študije so preučevale predvsem samozaznavo legitimnosti (moških ali vseh) policistov, niso pa preučevale žensk v policiji ali primerjale rezultatov med policistkami in policisti.
Ključne besede: samozaznava, legitimnost, samozaznana legitimnost, policija, postopkovna pravičnost, proorganizacijsko vedenje, zadovoljstvo javnosti, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 671; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (343,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih
Amadeja Janžič, 2019, magistrsko delo

Opis: Moralne vrednote so predvsem vrednote, ki temeljijo na odgovornosti in dolžnosti. Tako smo se v magistrskem delu z naslovom Razumevanje socialno konotiranih moralnih vrednot pri osnovnošolskih otrocih lotili teoretičnega in empiričnega raziskovanja. V teoretičnem delu smo se osredotočali predvsem na vrednote, moralo in moralni razvoj pri otrocih. Predstavili smo dejavnike, kot so družina, vrstniki, šola in družba, saj le-ti najpomembneje vplivajo na razvoj vrednot in morale. Dotaknili smo se različnih teorij moralnega razvoja in razvoja vrednot. Podrobno smo raziskali tudi moralne vrednote, kot so prijateljstvo, solidarnost, pravičnost in sočutje. V empiričnem delu smo se osredotočili na štiri moralne vrednote, in sicer na prijateljstvo, pravičnost, sočutje ter solidarnost. Pri otrocih, ki obiskujejo 4. in 5. razrede osnovnih šol, smo raziskovali razumevanje moralnih vrednot in pojma moralnosti, če v vsakdanjih situacijah ravnajo moralno ali nemoralno ter kdo ima največji vpliv na njihove moralne vrednote. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Iz rezultatov smo lahko razbrali, da iz izkušenj, ki so jih do sedaj pridobili, otroci razumejo nekatere moralne vrednote. Iz opisanih situacijah, ki so iz vsakdanjega življenja otrok, smo prepoznali, da otroci prej ravnajo moralno kot pa nemoralno. Ugotovili smo, da imata po njihovem mnenju največji vpliv na oblikovanje osebnih vrednot družina in vrstniki.
Ključne besede: vrednote, morala, moralne vrednote, prijateljstvo, sočutje, pravičnost, solidarnost
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 701; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Učinkovitost finskega šolskega sistema v lučeh mednarodnega preverjanja znanja
Doris Kutnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Finska slovi kot najuspešnejša država na področju vzgoje in izobraževanja. Njihovo uspešnost iz leta v leto dokazujejo mednarodna ocenjevanja znanja, poglavitno raziskava PISA. Namen naše magistrske naloge je bil raziskati uspešnost finskih učencev v preverjanju znanja, opredeliti njihov uspeh in poiskati razloge in vzroke, ki so k temu pripomogli. Magistrska naloga se začne z vpogledom v zgodovino finskega šolstva. Nadaljuje se s strukturo finskega šolskega sistema danes, analizo finskih rezultatov mednarodne primerjave znanja v raziskavi PISA, razlogi in vzroki za uspešnost finskih učencev v raziskavi, analizo zadnjega padca finskih učencev v raziskavi ter z vpogledom v prihodnost finske vzgoje in izobraževanja. Svoj uspeh finski učenci dolgujejo razvitemu in globalno usmerjenemu šolskemu sistemu ter učiteljem, ki na Finskem veljajo kot cenjeni in ugledni strokovnjaki na svojem področju. Izobrazba Fincem predstavlja prioriteto. Njihove šole so pravične, skrbne, timsko naravnane in dostopne vsem ne glede na socialno-ekonomski položaj posameznika. Njihov šolski sistem se nenehno obnavlja, dopolnjuje in sledi globalnim spremembam ter razvoju tehnologije. Prihodnost finskega šolskega sistema prinaša nove načine poučevanja in učenja. Poudarek je na praktičnih veščinah in razvoju kreativnosti vsakega posameznika.
Ključne besede: finski šolski sistem, mednarodno preverjanje znanja, PISA, pravičnost, enakost, tehnologija, pogled v prihodnost
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 646; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

6.
Poznavanje davčne kulture v proizvodnem podjetju
Eva Vračko, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti poznavanje davčne kulture v proizvodnem podjetju. Da bi to dosegli, smo si zastavili različne cilje, ki smo jih razporedili v dve skupini, in sicer na teoretične in empirične cilje. Najprej smo proučili in predstavili pojem davčne kulture, nato še opredelili davčno kulturo v Sloveniji in po svetu. Opredelili smo tudi pojem davčno znanje in davčna pravičnost. Proučili in predstavili smo dve izbrani študiji, po katerih smo kasneje povzeli anketni vprašalnik. Izvedli smo lastno raziskavo, v katero smo zajeli vseh 330 delavcev podjetja Reflex Gornja Radgona, d. o. o. Anketni vprašalnik je bil razdeljen v tri sklope. Postavili smo 2 hipotezi, ki sta se nanašali na znanje o davkih in dojemanje pravičnosti davkov. Ugotovili smo, da je znanje o davkih tistih z nižjo izobrazbo v povprečju slabše v primerjavi s tistimi, ki imajo končano višjo stopnjo izobrazbe. Prav tako smo ugotovili, da imajo o pravičnosti davkov podobno mnenje vsi anketiranci, ne glede na mesečni dohodek.
Ključne besede: davčna kultura, davčno znanje, davčna pravičnost
Objavljeno v DKUM: 19.11.2018; Ogledov: 829; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Pravica zdravnika do terapevtskega privilegija
Breda Kolarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Osebnostne pravice pripadajo človeku, vsakemu v enaki meri. Njihov namen je, da posameznika varujejo pred drugimi, četudi tem drugim ni povsem enak. Pravice, ki jih zagotavlja Zakon o pacientovih pravicah se nedvomno uvrščajo med osebnostne pravice. Zakon o pacientovih pravicah je odnos med zdravnikom in pacientom postavil na enakopravne temelje, dejansko je uzakonil partnerski odnos med njima. Pojasnilna dolžnost torej izhaja iz zakona in omogoča pacientu, da sodeluje v postopku svojega zdravljenja, da samostojno oblikuje svojo voljo in s tem svobodno in samostojno odloča o svojem zdravljenju. Zdravnik ima pravno in etično obveznost, da pacientu posreduje resnične in prave podatke o njegovem stanju, saj so le ti lahko podlaga za odločitev pacienta. Zakon o pacientovih pravicah pa je uzakonil tudi pravico zdravnika, da določena dejstva zamolči, kadar »zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen.” Govorimo o zdravnikovi pravici do terapevtskega privilegija oziroma obzirnem molku zdravnika. Vendar s tem, ko zdravnik pacientu odtegne določene podatke oziroma ga ne seznani o stanju bolezni, načinih in pričakovanih posledicah zdravljenja ali tudi o posledicah opustitve zdravljenja, pričakovanih posledicah posegov ali zdravil, mu odvzame možnost, da oblikuje svojo voljo in s tem, da se svobodno in samostojno odloča o svojem zdravljenju. S tem pa tudi posega v pacientovo zasebnost in njegovo človeško dostojanstvo, ne nazadnje pa je pravica do samoodločanja tudi ustavno zagotovljena pravica. Zdravnika s pravico do terapevtskega privilegija vrača v paternalistični odnos do pacienta, ko je bil le-ta samo object v postopku zdravljenja. Posega tudi v zaupen odnos med zdravnikom in pacientom, v odnos medsebojnega spoštovanja. Dejansko gre za situacijo, ki bi jo lahko opisali z besedami »ne laži, vendar tudi ne povej vse resnice«. To načenja zaupanje v zdravnika. Ne glede na to, da je razlog zdravnika dobronameren, pa lahko molk ali omejena razlaga pri pacientu povzroči več nelagodja in strahu, kot če bi poznal resnico. Odnos med zdravnikom in pacientom je odnos, ki mora temeljiti na zaupanju, ta pa lahko temelji samo na odkriti komunikaciji. Osnova za zaupanje ne morejo biti polresnice in zavajanje. Ustrezno poučen pacient ima boljšo možnost komunikacije s svojimi bližnjimi, v delovnem okolju in tudi več zaupanja v zdravnika in medicino na sploh. Pravica do uveljavitve terapevtskega privilegija je upravičena v primeru vnaprej izražene volje pacienta, da ne želi biti seznanjen s svojim zdravstvenim stanjem in v primeru pacientov z duševnimi motnjami. V vseh drugih primerih pa pravica do terapevtskega privilegija ne more biti ekskulpacijski razlog za neopravljeno ali slabo opravljeno pojasnilno dolžnost zdravnika.
Ključne besede: osebnostne pravice, terapevtski privilegij, pojasnilna dolžnost, resnica, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1012; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (243,84 KB)

8.
Zadostnost, učinkovitost in pravičnost financiranja visokega šolstva
Jaka Cepec, Matevž Rašković, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v prispevku predstavita temeljno ekonomsko teorijo financiranja visokega šolstva, torej prikaz različnih možnosti, ki jih ima država na voljo, ko postavlja oz. spreminja svoj model financiranja. Avtorja definirata temeljne zahteve, ki morajo biti spoštovane pri oblikovanju sistema financiranja, in sicer: zadostnost, učinkovitost in pravičnost ter predstavita temeljne razloge za javno in zasebno financiranje visokega šolstva. Prispevek zaključuje predstavitev različnih modelov alokacije javnih sredstev, katerih izbira je odvisna od ciljev, ki jih z javnim financiranjem želimo zasledovati.
Ključne besede: Slovenija, visoko šolstvo, financiranje, zakonodaja, financiranje visokega šolstva, zadostnost, učinkovitost in pravičnost, javno financiranje, zasebno financiranje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 599; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (276,26 KB)

9.
Ekonomska analiza prava in distributivna pravičnost
Miha Šošić, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava nekatere povezave med ekonomsko analizo prava, ki kot interdisciplinarna veda preučuje pravne norme z vidika ekonomske teorije, in vprašanjem distributivne pravičnosti, ki jo umeščamo na področje filozofije prava. Avtor poskuša definirati nekatere stične točke med problemi distributivne pravičnosti in teorijami ekonomske analize prava na primeru Coasovega teorema in pri tem opozoriti, kako se nekatere teorije ekonomske analize prava posredno ali neposredno dotikajo vprašanj distribucije dobrin in bremen v družbi. Namen avtorja je opozoriti ne nektere omejitve ekonomske analize prava. Po avtorjevem mnenju je namen ekonomske analize prava kot pomožne vede zlasti sekundarna analiza pravnih norm z vidika njihove učinkovitosti, zato ekonomska analiza prava ne more nadomestiti ukvarjanja s pravno filozofskimi problemi, ki morajo biti v ospredju pri ustvarjanju pravnega sistema ter sprejemanju in uporabi pravnih norm.
Ključne besede: ekonomske teorije, pravna ureditev, gospodarsko pravo, ekonomske analize, ekonomska analiza prava, distributivna pravičnost, Coasov teorem, dobrine, bremena, proizvodna sredstva
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 980; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (135,53 KB)

10.
Davčna pravičnost
Anja Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Pojem pravičnosti se pojavlja v mnogih najpomembnejših pravnih aktih, vključno z Ustavo Republike Slovenije ter Pogodbo o delovanju Evropske Unije. Kljub temu, je njena natančna definicija razprava mnogih filozofov, teologov in pravnikov. Vsi pravni sistemi si morajo prizadevati ohraniti ideal pravičnosti s poštenim in pravilnim upravljanjem zakonodaje, pa vendar to predstavlja največji izziv vsake zakonodajne oblasti, tako danes kot v zgodovini. Zagotavljanje pravičnosti je predpogoj za dobro delovanje vsake države in njeno stabilnost. Nič ni bolj pomembno, kot zaupanje državljanov v sodne in zakonodajne procese, ki ščitijo temeljne človekove pravice in zagotavljajo enakopravnost ter pravično obravnavo. Pri obdavčitvi gre za plačilo v obliki uvedbe obveznih dajatev. Cena s katero se sofinancira infrastrukturo in storitve zagotovljene s strani države. Skoraj povsod po svetu je plačevanje davkov primarna obveza vseh davčnih subjektov. Gre za neizogibno davčno obremenitev, zato je nujno stremeti k temu da je le ta pravično porazdeljena. To pomeni da morajo vsi davčni subjekti (pravne in fizične osebe) plačati ustrezen znesek davka in s tem enako prispevati k delovanju družbe. Davčne pravičnosti ni mogoče doseči v absolutnem obsegu, vendar pa se je država dolžna nagibati k čim bolj optimalni obdavčitvi z vidika najbolj preprostega davkoplačevalca ter k preprečevanju davčnih zlorab, ki ustvarjajo vedno večje javnofinančne primankljaje. Davčna pravičnost danes predstavlja globalni problem predvsem zaradi odprtega trga in prostega pretoka kapitala, ki zaradi neusklajenih mednarodnih davčnih sistemov lahko hitro uide izpod nadzora. Nepravični davčni sistem, ki take zlorabe dopušča lahko ošibi socialno, ekonomsko in gospodarsko funkcijo države. Vprašanje s katerim se sooča tako Evropska Unija, Republika Slovenija in ostale države po svetu je kako zaščititi poštene davkoplačevalce z doseganjem večje davčne pravičnosti in izboljšati davčno politiko, ki bi se odražala v učinkovitem in pravičnem davčnem sistemu, višji stopnji davčne morale in boljšem gospodarstvu in socialni funkciji države. Najboljši odgovor po mnenju teoretikov je v pregledni in razumljivi davčni zakonodaji brez očitnih davčnih vrzeli v korist izbranim, vertikalni in horizontalni izenačenosti davčnih subjektov, postopkovni pravičnosti, odgovornem delovanju javne uprave, pravični izmenjavi med odvedenimi davki in pridobljenimi koristmi, učinkovitem davčnem nadzoru, zmanjšani davčni tajnosti ter primernem sankcioniranju velikih davčnih zlorab.
Ključne besede: Davek, obdavčitev, enakost, davčna pravičnost, davčna morala, etika obdavčitve, davčni sistem, davčna politika, davčni zavezanec, davčna zloraba
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1587; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (974,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici