Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava pojav skrčflacije, ki se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja na globalnih in tudi slovenskih trgih. Gre za prakso proizvajalcev, ki ob enaki ceni zmanjšujejo količino ali težo izdelkov, kar pogosto sproža občutke nepravičnosti in zmanjšuje zaupanje odjemalcev v blagovne znamke. V teoretičnem delu je predstavljen širši kontekst skrčflacije, povezan z inflacijo, etičnimi vprašanji ter komunikacijo podjetij s odjemalci. Poseben poudarek je namenjen zaznani pravičnosti, ki pomembno vpliva na vedenje in nakupne odločitve potrošnikov. Prikazani so tudi praktični primeri skrčflacije tako pri nas v Sloveniji, kot tudi na mednarodnem trgu. V empiričnem delu je bila izvedena anketa med odjemalci v Sloveniji, katere rezultati kažejo, da večina skrčflacijo dojema kot nepravično prakso, ki negativno vpliva na njihovo zaupanje v blagovne znamke in pogosto vodi do spremembe nakupnih navad. Analiza tudi pokaže, da bi transparentnejša komunikacija podjetij lahko omilila negativne učinke skrčflacije. ponuja praktične predloge tako za podjetja, ki se soočajo z izzivom ohranjanja zaupanja odjemalcev, kot tudi za slednje, ki lahko z večjo ozaveščenostjo sprejemajo informirane nakupne odločitve.
Ključne besede: skrčflacija, potrošniki, zaznana pravičnost, blagovne znamke, nakupne navade.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: This chapter highlights the mechanisms and means used by international law to protect children in armed conflict situations. Children frequently find themselves as participants in both national and international conflicts and face the dual challenges of victimisation or coercion into taking up arms for the sake of war efforts. International law responds to these challenges by offering legal instruments, notably conventions and protocols, explicitly designed to address the unique vulnerabilities of children living in conflict zones. The author analyses the comprehensive international legal framework engaged in the battle against the infringement of children's rights during times of war and the profound consequences arising from such violations. By highlighting the important role of child protection within the international legal arsenal, this chapter substantially contributes to the ongoing discourse surrounding the fortification of mechanisms designed to safeguard children’s rights in the complexities of armed conflict.
Ključne besede: international humanitarian law, rights of the child, protection mechanisms, child soldiers, accountability, justice, mednarodno humanitarno pravo, otrokove pravice, zaščitni mehanizmi, otroci vojaki, odgovornost, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (519,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pred dvema desetletjema je bil oblikovan indeks inkluzije, ki jo opredeli na treh ravneh (to so politika, kultura in praksa) in je povezan z večdimenzionalnim razumevanjem pravičnosti, ki pravično prerazporeditev dopolni s pripoznanjem, zastopanostjo in soodvisnostjo, kar je predstavljeno v članku. Raziskava temelji na analizi odgovorov učiteljev, svetovalnih delavcev in ravnateljev poklicnih in strokovnih šol. Glavno vprašanje je, kako se inkluzija in pravičnost udejanjata v poklicnih in strokovnih šolah. V najvišji meri se udejanja redistributivna pravičnost, sledi soodvisnost, zastopanost in pripoznanje pa sta ovrednotena nižje. Ugotovitve zahtevajo premislek o trenutni inkluzivnosti in pravičnosti vzgojno-izobraževalnega sistema na ravni poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, inkluzivnost in pravičnost, svetovalno delo, poklicne in strokovne šole
Objavljeno v DKUM: 16.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (494,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Umetna inteligenca, ki se je v zadnjem času razširila na vsa področja, vedno bolj vpliva na naše vsakdanje življenje. Ker gre za relativno nov izum, ki je s tehnološkim razvojem doživel svoj razcvet, se je pojavila težnja po zakonski ureditvi področja umetne inteligence. Evropska komisija je 21. aprila 2021 predstavila Predlog akta EU o umetni inteligenci, Akt o umetni inteligenci pa je vstopil v veljavo 1. avgusta 2024. Gre za prvi celoviti tovrstni akt. Njegov cilj je zagotoviti varnost, varstvo temeljnih pravic iz LEUTP in podpirati inovacije. Akt vsebuje pristop, ki temelji na tveganju. Skladno s tem so sistemi umetne inteligence razvrščeni v štiri kategorije glede na tveganje, ki ga sistem predstavlja za varstvo temeljnih človekovih pravic, varstvo zdravja in varnost. Hierarhično najvišje se nahajajo prepovedane prakse, gre za umetnointeligenčne sisteme, ki so tako tvegani, da so prepovedani. Tem sistemom sledijo visokotvegani sistemi, ki se lahko dajejo na trg oz. uporabljajo, kadar izpolnjujejo natančno določene pogoje. Naslednja skupina so sistemi z omejenim tveganjem, ki se uporabljajo pod pogojem, da so uporabnikom zagotovljene ustrezne informacije. Sistemi z minimalnim tveganjem niso predmet urejanja Akta o umetni inteligenci. Akt o umetni inteligenci je po svoji pravni naravi uredba, kar pomeni, da je neposredno uporabljiv v nacionalnih pravnih redih držav članic EU. Ker področje umetne inteligence in varstva temeljnih pravic v slovenski zakonodaji pred sprejetjem akta ni bilo pravno urejeno, tudi ne bo potrebno spreminjati zakonodaje zaradi sprejema akta. Ker je umetna inteligenca relativno nov pojav, obstajajo med širšo javnostjo in pravno stroko določeni pomisleki v zvezi z umetno inteligenco in njeno uporabo v pravu. Ti pomisleki so zlasti osredotočeni na vprašanje, če je umetna inteligenca zmožna slediti etičnim standardom, ki se pričakujejo od človeških pravnikov, ter če je zmožna zagotoviti varstvo temeljnih človekovih pravic. V magistrski nalogi so v zvezi s tem podrobneje obravnavane sledeče pravice: pravica do enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja in pravica do pravne varnosti. V zvezi z uporabo umetne inteligence v pravni znanosti se pojavlja tudi bojazen, če je sploh sposobna doseči stopnjo razvoja, na kateri bi bila zmožna odločitve sprejemati s primerljivo mero empatičnosti kot ljudje.
Ključne besede: Akt o umetni inteligenci, kategorije tveganj, nadzor nad uporabo umetne inteligence, umetna inteligenca v pravu, etika, pravičnost, človekove pravice.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Odpravnina trgovskega zastopnika se v slovenski zakonodaji razlikuje od njene ureditve v Agentski direktivi in primerjalnopravnih ureditvah, poleg tega pa ne v teoriji ne v sodni praksi ni najti zadovoljivih odgovorov in usmeritev, kako jo pravilno razumeti in uveljaviti v praksi. Disertacija najprej obravnava zgodovino in cilje slovenske ureditve ter Agentske direktive, na kateri naj bi slovenska ureditev temeljila, nato pa tudi pravne ureditve, ki so bile izhodišče za ureditev odpravnine v Agentski direktivi. Leta 1986 je Agentska direktiva ponudila državam članicam t. i. nemško ureditev nadomestila kot eno od dveh možnosti implementacije, pri čemer se je večina držav članic odločila prav za omenjeni t. i. nemški model, Komisija pa je članicam v pomoč predlagala zgledovanje po bogati nemški teoriji in sodni praksi. Disertacija s pomočjo razumevanja Agentske direktive in zlasti primerjalnopravnih ureditev Nemčije, Avstrije, Italije in Belgije postavlja in obravnava temelje za pravilno razumevanje instituta odpravnine v slovenskem pravnem redu z osredotočanjem zlasti na njene posebnosti in razlike v primerjavi z Agentsko direktivo. Obravnava slovenske ureditve in s tem povezane problematike se začne že pri zakonski definiciji trgovskega zastopnika, za katerega zakon zahteva opravljanje zastopanja kot registrirane dejavnosti. Nadalje je pomembno načelo pravičnosti, ki v slovenskem zakonskem določilu, ki ureja pravico do odpravnine, ni izrecno zapisano, kar pa ne pomeni, da se to načelo v zvezi z odpravnino ne uporablja. Do odstopanj od Agentske direktive prihaja tudi pri določilu, ki v izračunu najvišjega zneska odpravnine vključuje samo provizije, in ne vseh plačil, kot na primer to določajo Agentska direktiva ter primerljivi nemška in avstrijska ureditev, ter tudi pri nekaterih drugih zakonskih določilih, ki jih disertacija podrobneje obravnava. Vsekakor pa je najpomembnejša razlika med slovensko ureditvijo in Agentsko direktivo, da poleg pravice do odpravnine, ki naj bi jo trgovskemu zastopniku OZ nudil skladno z določili Agentske direktive, OZ trgovskemu zastopniku omogoča še dve dodatni pravici do odpravnine. Prva dodatna pravica do odpravnine izhaja iz drugega dela prvega odstavka 833. člena OZ, ki temelji na posebnih okoliščinah, ki naj bi terjale plačilo odpravnine, druga pa iz njegovega četrtega odstavka, ki naj bi trgovskemu zastopniku omogočil povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi z uvajanjem proizvoda na tržišče, in vseh drugih stroškov, ki jih je imel zastopnik v zvezi z izvajanjem pogodbe, v primeru prenehanja pogodbe za določen čas pred potekom tega časa ali v primeru prenehanja pogodbe za nedoločen čas pred potekom petih let od sklenitve. Pri nobeni od dodatnih pravic do odpravnine pa ni treba, da bi naročitelj po prenehanju pogodbenega razmerja imel znatne koristi – še več, ne zahteva se niti, da bi trgovski zastopnik naročitelju pridobil nove stranke ali mu občutno povečal posle z dotedanjimi strankami. Gre torej za dodatni pravici trgovskega zastopnika, ki presegata minimalne zahteve iz Agentske direktive in do katerih naj bi bil trgovski zastopnik upravičen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, ki odstopajo od pogojev iz Agentske direktive. Na podlagi tako zastavljenih temeljev se v nadaljevanju disertacija osredotoča na odpravnine, ki se po pravilih pogodbe o trgovskem zastopanju obravnavajo v primerjalnem pravu pri nekaterih drugih, inominatnih pogodbenih tipih, nadalje pa tudi na razmerja do odškodnine, ki jo v zvezi s pogodbo o trgovskem zastopanju opredeljujeta tako Agentska direktiva kakor tudi naše zakonsko določilo. Nič od predstavljenega v disertaciji pa ne bi imelo pravega pomena v praksi, če zaradi pogostih mednarodnih elementov v tovrstnih razmerjih ne bi bilo jasno, pred katerim organom in v kateri državi lahko trgovski zastopnik uveljavlja pravice in katero pravo se pri tem uporabi, zato predmetna naloga obravnava tudi to problematiko.
Ključne besede: samozaposleni, trgovski zastopnik, pogodba o trgovskem zastopanju, naročitelj, plačilo, provizija, nadomestilo, odpravnina, višina odpravnine, izključitev odpravnine, odškodnina, dobra vera, pravičnost, 833. člen Obligacijskega zakonika, Direktiva 86/653/EGS, distribucijska pogodba, franšizna pogodba, komisijska pogodba
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 523; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,28 MB)