| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
DISTRIBUTIVNA PRAVIČNOST
Miha Šošić, 2010, diplomsko delo

Opis: Avtor se ukvarja z distributivno pravičnostjo, ki je eden osrednjih problemov pravne in politične filozofije ter je neposredno povezan z utemeljitvijo državne oblasti. Distributivno pravičnost definira kot posebno vrsto pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Pri tem izhaja iz predpostavke, da pravičnost pomeni enako obravnavanje vseh, razen kadar utemeljene okoliščine dopuščajo ali zahtevajo različno obravnavanje posameznikov. Avtor predstavi svoje hipoteze in opredeli nekatera temeljna vprašanja, na katera naj bi teorije distributivne pravičnosti odgovorile. V nadaljevanju na kratko predstavi štiri vplivne teorije distributivne pravičnosti, in sicer teorijo Johna Locka, Immanuela Kanta, Johna Rawlsa in Roberta Nozicka. V sklepnem delu avtor predstavi izhodišča svojega nadaljnjega raziskovalnega dela na tem področju.
Ključne besede: filozofija prava, pravičnost, distributivna pravičnost, primarna distribucija, sekundarna distribucija, John Locke, Immanuel Kant, John Rawls, Robert Nozick
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3483; Prenosov: 701
.pdf Celotno besedilo (485,86 KB)

2.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM: ŠVEDSKI MODEL KOT ZGLED NOVI REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA
Urška Planinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Med ureditvijo in delovanjem pokojninskega sistema Slovenije in Švedske je kljub njuni raznolikosti moč najti številne podobnosti. Čeprav Švedska velja za izrazito visoko obdavčeno državo, so socialne pravice znotraj nje urejene tako, da zagotavljajo enakomerno porazdelitev sredstev med vse njene državljane. Medgeneracijski sporazum zaradi demografskih sprememb počasi izgublja na pomenu, v ospredje pa vedno bolj prihaja načelo, da so pokojnine v veliki meri odvisne od vplačanih prispevkov. Tako dobro urejeno gospodarsko in socialno stanje države pa si želimo doseči tudi v Sloveniji, kjer se bomo z novo pokojninsko reformo bistveno bolj približali švedskemu socialnemu modelu. Da so spremembe nujno potrebne se zavedajo vsi, glavna nasprotovanja pa se nanašajo na dvig upokojitvene starosti in na izenačitev le te za oba spola. Mnogi so prepričani, da nov zakon ZPIZ-2 ni dovolj dobro zasnovan in bo imel velik vpliv na še večjo obremenjenost starostnikov in posledično tudi na zmanjšano kvaliteto dela. Primanjkljaj v pokojninski blagajni bi bilo mogoče pokriti tudi na druge načine, zlasti z ureditvijo trga zaposlovanja in povečanjem novih delovnih mest. Tudi če nov zakon še ne bomo podprli, bodo pritiski na finančno vzdržnost sistema vedno večji in kmalu bomo prisiljeni, da se pridružimo vsem drugim državam, ki so svojo upokojitveno starost že dvignile.
Ključne besede: pokojninski sistem, demografske spremembe, finančna vzdržnost, tristebrni sistem, modernizacija, večja pravičnost, DC in NDC sistem, obveščanje o bodočih pokojninah
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 2189; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (955,83 KB)

3.
DIDAKTIČNI VIDIKI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Katja Golubič, 2013, diplomsko delo

Opis: Preverjanje in ocenjevanje je zahteven proces, na katerega se je potrebno dobro pripraviti. Učitelji morajo biti pozorni in upoštevati letni učni načrt, smernice in določene tematske sklope. V priprave na ure je potrebno vključiti tudi preverjanje in ocenjevanje znanja, zelo pomemben poudarek je na utrjevanju snovi, saj se le obravnavana snov lahko kasneje tudi preverja in ocenjuje. Naš cilj mora biti usklajenost preverjanja in ocenjevanja z nameni izobraževanja ter usklajenost med vsebino, tematiko in cilji preverjanja in ocenjevanja z vsebino in cilji obravnave. Poznamo več vrst preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih uporabimo glede na primernost tematskih sklopov in metodo poučevanja ter predvsem glede na prednosti in slabosti samih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. Nekateri dijaki imajo raje pisne naloge, drugi ustno spraševanje in nekaterim dijakom je najljubše projektno ali praktično delo. Dijaki se razlik med različnimi vrstami preverjanj dobro zavedajo in se v nekaterih načinih boljše izkažejo kot v drugih. Pouk mora biti raznolik, prav tako preverjanje in ocenjevanje znanja. Slednji proces lahko uporabimo v smeri interaktivnosti z dijaki in med dijaki, z obujanjem motivacije in spodbujanjem razširjanja obzorja znanja dijakov. Pri preverjanju in ocenjevanju je zelo pomembna tudi povratna informacija, saj tako dijaki dobijo jasnejšo sliko, kaj natančno od njih zahteva naloga. Le tako dobijo večji uvid v celoten proces in učitelj na ta način pridobi pomembne informacije za svoje nadaljnje delo.
Ključne besede: Preverjanje in ocenjevanje znanja, načini preverjanja in ocenjevanja znanja, razlike med pisnimi in ustnimi vprašanji preverjanja in ocenjevanja znanja, pravičnost ocenjevanja znanja, načrtovanje in priprava ter izvedba preverjanja in ocenjevanja znanja.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1641; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (992,94 KB)

4.
REŠEVANJE SPORNIH KOPENSKIH IN MORSKIH MEJNIH VPRAŠANJ MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED DRŽAVAMA
Jana Čavničar, 2012, diplomsko delo

Opis: Več kot dve desetletji sporov in nestrinjanj glede poteka slovensko – hrvaške državne meje, bo razrešenih na podlagi ad hoc arbitraže, vzpostavljene skladno z Arbitražnim sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je bil podpisan, ratificiran v obeh parlamentih ter registriran pri Generalnem sekretarju OZN. Arbitražni sporazum je mednarodna pogodba, na podlagi katere je bilo ustanovljeno petčlansko arbitražno sodišče, ki ima mandat, da dokončno in zavezujoče določi potek meje med RS in RH na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Arbitražno sodišče je glede na svoja pooblastila naddržavne narave, saj lahko izid arbitraže poseže v teritorialno suverenost države. Časovnica arbitražnega postopka je bila glede na besedilo arbitražnega sporazuma vezana na dan podpisa hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, čeprav so se kasneje določeni roki dogovorno podaljšali. Kot odločilni datum je v arbitražnem sporazumu določen 25. junij 1991, vsa dejanja obeh strank po tem datumu pa so za namene arbitražnega sodišča pravno irelevantna. Državne meje med RS in RH so sicer v obeh državah na ustavnopravni ravni določene, vendar pa niso konkretizirane in označene v naravi. Problematika mejnega spora med RS in RH se deli na dva sklopa: potek kopenske meje ter določitev meje na morju. Večina kopenske meje med državama je jasna. Razhajanja se pojavljajo predvsem na štirih kopenskih odsekih, na katerih si je ponekod načelo uti possidetis iuris v kontradikciji z načelom uti possidetis de facto. Pri meji na morju, ki vključuje vprašanje Piranskega zaliva in teritorialnega dostopa RS do odprtega morja, pa načelo uti possidetis iuris ni uporabno, zato je za RS relevantno le načelo uti possidetis de facto. Večina spornih mejnih vprašanj med RS in RH izhaja iz časa nekdanje federativne Jugoslavije, kjer vprašanje medrepubliških mej ni bilo nikoli celovito rešeno z zveznimi predpisi. Do sprememb notranjih meja je prihajalo zlasti na podlagi ustnih dogovorov najvišjih predstavnikov jugoslovanskega komunističnega režima, predvsem v prvih povojnih letih po zmagi nad nacifašizmom. Glavna očitka glede arbitražnega sporazuma izvirata iz njegovega 3. in 4. člena, ki sta med seboj neločljivo povezana. V 3. členu se nahaja neposrečena sintagma »stik Slovenije z odprtim morjem«, ki ne zadošča slovenskim zahtevam, prav tako pa si jo tudi državi razlagata diametralno nasprotno. V 4. členu, ki določa pravno podlago za odločanje, pa ni vključene abstraktne pravičnosti - načela ex aequo et bono, ki bi lahko v večji meri upoštevalo za Slovenijo pomembne zgodovinske argumente (npr. neupravičena odcepitev k.o. Kaštel in Savudrije od občine Piran, kršitev določb Londonskega memoranduma iz 1954 ipd.). Glede na besedilo arbitražnega sporazuma lahko sklepamo, da se bosta kopenska in morska meja najprej razrešili po mednarodnem pravu, nato pa se bo poiskala neka povezava Slovenije z odprtim morjem in režim, kako bo do njega prihajala. Po mednarodnem pravu je namreč težko pričakovati rešitev, po kateri bi RS pripadel celotni Piranski zaliv, glede na to, da del njegove obale pripada RH, ki ima na podlagi tega pravico do teritorialnega morja. Za razmejitev na morju se bo glede na dosedanjo prakso mednarodnih sodišč najverjetneje uporabila metoda modificirane sredinske črte, ne glede na sklicevanje Slovenije na zgodovinske in posebne okoliščine. Razsodbo arbitražnega sodišča je težko vnaprej predvideti, vendar pa bo eno od odločilnih načel za odločanje nedvomno načelo uti possidetis, ki spoštuje varovanje ozemeljskih meja v trenutku pridobitve neodvisnosti. Arbitražno sodišče bo potek meje določilo originarno, pri čemer bo razsodba za kopensko mejo pomenila mednarodnopravno konkretizacijo meje, kot je bila določena v nekdanji SFRJ, na morju pa mednarodnopravno razdelitev nekdaj pravno enotnega jugoslovanskega morja v severnem delu Jadrana.
Ključne besede: arbitraža, arbitražni sporazum, arbitražna razsodba, mednarodno pravo, kopenska meja, morska meja, stik z odprtim morjem, načelo uti possidetis, pravičnost, ex aequo et bono, sredinska črta, posebne okoliščine
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 3187; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

5.
Legitimnost in postopkovna pravičnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nea Rotovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Obdobje mladostništva je eno izmed najpomembnejših obdobij življenja. V tem obdobju si vsak posameznik izoblikuje določene norme, vrednote, stališča ter absorbira vzorce vedenja, po katerih se bo v življenju najverjetneje ravnal. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, kakšna pravila, vrednote ter norme ima interes zagovarjati, spoštovati. Mladostnik se v tej fazi, ko odrašča sooča s številnimi vplivi iz okolja. Prav ti imajo relativno močan vpliv na njegovo vedenje, s tem pa tako nam kot okolju nekaj sporočajo. Posebej pomembno pa je, da se ta sporočila pravilno interpretirajo, saj posameznik v tem obdobju še posebej izraža tudi svoja nestrinjanja, nasprotovanja z vrednotami, normami, stališči, ki jih je pridobil v primarni fazi socializacije, kjer še ni bil podvržen širšemu krogu družbe, temveč se je razvijal v krogu družine. V obdobju ko polnoletni mladostniki zapuščajo varno zavetje otroštva, oziroma sobivanja z družino ter se podajajo na neznano, a mikavno pot odraslosti, se še posebej izrazi njihovo odklonsko vedenje, torej vedenje, ko se posameznik ne vede v skladu z družbenimi normami, temveč jim na nek način s svojim vedenjem nasprotuje, jih prične kršiti. Mladostniki v obdobju odraščanja torej nasprotujejo normam, pravilom, vzorcem obnašanja, ki so jih pridobili skozi prvo fazo socializacije ter ponotranjijo neke povsem nove. V diplomski nalogi smo se konkretno osredotočili na zaupanje v policijsko delo, spoštovanje zakonov polnoletnih mladostnikov, ugotoviti želimo v kolikšni meri polnoletni mladostniki spoštujejo zakone ter kaj vpliva na to, da jih morebiti ne. Pri tem smo se uprli na postopkovno ter distributivno pravičnost glede legitimnosti policijskega dela pri polnoletnih mladostnikih v Sloveniji, pri čemer se postopkovna pravica upira na kakovost sprejemanja odločitev in kakovost medosebnih odnosov v obravnavi, distributivna pa je posebna vrsta pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Z izdelavo diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je zaupanje v slovensko policijo med polnoletnimi mladostniki dobro, bolj zaupajo ji nedeviantni mladostniki ter da le ta učinkovito ščiti človekove pravice, njena učinkovitost pa vpliva na večje zaupanje vanjo.
Ključne besede: mladostniki, družbeno nadzorstvo, policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1164; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (550,49 KB)

6.
TEORIJE IN MODELI ZADOVOLJSTVA PRI DELU
Uroš Kovač, 2012, diplomsko delo

Opis: Zadovoljstvo zaposlenih pri delu je pozitivno čustveno stanje zaposlenega, ki je rezultat doživljanja dela, pojmovanja in ocenjevanja stanja delovnega okolja, izkušenj pri delu ter načina občutenja vseh elementov dela in delovnega mesta. Zadovoljstvo v veliki meri vpliva na kakovost življenja posameznika. Zadovoljni zaposleni so ključ do uspešnosti podjetja, saj bo zadovoljni delavec bolj učinkovito opravljal svoje delo. Zaradi zadovoljstva se bo povečala tudi produktivnost podjetja in s tem povezani delovni učinki. Zadovoljstvo zaposlenih lahko označimo kot skupek pozitivnih in negativnih občutkov, ki jih posameznik doživlja o svojem delu. Na zadovoljstvo zaposlenih pri delu vplivajo številni dejavniki, in sicer: vsebina dela, samostojnost pri delu, plača, vodenje in organizacija dela, delovne razmere ter številni drugi dejavniki. Spoznali smo številne teorije in modele zadovoljstva zaposlenih pri delu, ki se jih podjetja poslužujejo z namenom, da bi povečali stopnjo zadovoljstva zaposlenim ter s tem izboljšali poslovanje podjetja.
Ključne besede: zadovoljstvo, nezadovoljstvo, organizacijska klima, potrebe, poslovna uspešnost, teorije zadovoljstva pri delu, modeli zadovoljstva pri delu, pravičnost, enakost, motivacija, sodelavci, intervju, anketa.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2058; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (573,02 KB)

7.
SUPLEMENTARNO VREDNOTENJE PRODAJNIH POTI Z UPORABO KAZALCEV DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE
Mitja Šimenc, 2012, magistrsko delo

Opis: Distribucija tvori s transportom najbolj zastopan zaposlitveni sektor v Evropi, pri čemer so razdalje in obseg pošiljk v transportnih tokovih vse bolj fragmentirani in pomen vzdrževanja kakovostnega stika z odjemalci preko končnih dostav blaga narašča. Nasprotno temu je spremljanje in vrednotenje dela voznikov eno najmanj obravnavanih področij v logistiki, zaradi česar predlagamo nov dopolnilni model vrednotenja prodajnih poti. Temelji na analitičnem hierarhičnem procesu, ki izhaja iz 3 vidikov obravnave dostav: začetnih pogojih v obliki značilnosti poti, opravljenem delu in rezultatih oziroma uspešnosti. Preko njega po 19 kriterijih ocenimo vzorec 50 poti danega dostavnega območja, kjer se vršijo dostave po principu mlečnih obhodov. Ocenjevane poti v določeni obhodni periodi personalizirajo delo voznikov. Rezultate tega prvofaznega vrednotenja uporabimo v širšem okvirju dodeljevanja plačil po 6 oblikovanih variantnih pristopih, ki skušajo slediti osnovnim načelom pravičnosti. Primerjava pristopov medsebojno in glede na projicirano referenčno konvencionalno vrednotenje istih poti pokaže, da predlagana pravila alocirajo različno visoke variantno-specifične zneske izplačil, vendar ohranjajo močno korelacijo z izvornimi rezultati vrednotenja po analitičnem hierarhičnem procesu in izkažejo potencialno uporabnost v praksi.
Ključne besede: analitični hierarhični proces, vrednotenje dela, mlečni obhodi, končne dostave, pravičnost
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1297; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (6,48 MB)

8.
Metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta "mnenje državljanov o spoštovanju zakonov"
Jerneja Šifrer, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je opredeliti in ovrednotiti različne metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta »zakaj ljudje spoštujejo zakone«. Iz čikaške študije iz leta 1984 (Tyler, 2006) smo povzeli in predelali vprašalnik, na osnovi katerega smo poskušali pokazati, da Cronbachov koeficient alfa kot indeks merjenja homogenosti lestvic daje le delno sliko zanesljivosti vprašalnika in da lahko z uporabo faktorske analize povečamo veljavnost merjenega konstrukta. Ugotovili smo namreč, da nekatere teoretične spremenljivke prvotnega modela niso niti zanesljive niti veljavne. Zato smo s faktorsko analizo z izbranimi merjenimi spremenljivkami oblikovali nov merski model, ki je zanesljivejši in veljavnejši. Na osnovi novega modela smo s pomočjo zbranih podatkov na vzorcu 479 študentov testirali hipotezi o legitimnosti kot spodbujevalcu spoštovanja zakonov in o pravičnosti postopkov policije in sodišč, ki vplivajo na zaznave o legitimnosti.
Ključne besede: zanesljivost, veljavnost, Cronbachov koeficient alfa, faktorska analiza, merski konstrukt, legitimnost, postopkovna pravičnost policije in sodišč
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 2184; Prenosov: 1118
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

9.
Dejavniki zaupanja v institucije formalnega družbenega nadzorstva : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Pirnat, 2013, diplomsko delo

Opis: Formalno družbeno nadzorstvo s svojim delovanjem vzpostavlja red v družbi in preprečuje oziroma poskuša preprečevati odklonsko in deviantno vedenje posameznikov. To počnejo institucije formalnega družbenega nadzorstva, najbolj prepoznavni so policija in sodišča, ne smemo pa pozabiti še na zavode za prestajanje kazni in carine. Deviantna vedenja preprečujejo z različnimi mehanizmi, pri tem si pomagajo s pravnimi in nepravnimi sredstvi, najpomembnejša mehanizma pa sta kaznovanje in nadzorovanje. Institucije formalnega družbenega nadzorstva ne morejo delovati učinkovito brez sodelovanja javnosti, saj so posamezniki tisti, ki v večini primerov prijavijo kazniva dejanja in so očividci kaznivih dejanj. Sodelovanja javnosti si ne moremo predstavljati brez zaupanja v te institucije, saj so ljudje, ki zaupajo v policijo in sodstvo, bolj pripravljeni sodelovati z njimi in jim pomagati. Da bi povečali zaupanje javnosti v institucije formalnega družbenega nadzorstva, moramo opredeliti dejavnike, ki so ključni za zaupanje v te institucije. Najpomembnejši dejavnik je zagotovo stik s temi institucijami, natančneje s policisti in sodišči. Če posameznik v stiku s policisti pridobi slabo izkušnjo, njegovo zaupanje pade in je v prihodnje manj pripravljen sodelovati z njimi. Pri stikih pa je treba izpostaviti tri ključne dejavnike, ki vplivajo na to, ali bo izkušnja dobra ali slaba, in sicer postopkovno pravičnost, legitimnost in vedenje policistov oziroma sodnikov. Pomemben dejavnik je tudi učinkovitost institucij, saj se posamezniki, ko dobijo vtis, da so policija in sodišča učinkoviti in preganjajo storilce kaznivih dejanj, počutijo varnejše, njihovo zaupanje v te institucije pa se poveča. Prav tako kot dejavnikov zaupanja ne smemo zanemariti vpliva gospodarske in politične krize, zviševanja stopnje korupcije, stopnje kriminalitete na določenem območju in demografskih dejavnikov (spol, starost, zaposlitveni status … ). Pri tej diplomski nalogi smo prišli do sklepa, da je zaupanje v institucije formalnega družbenega nadzorstva pomembno za njihovo delovanje in na splošno za podporo demokratičnemu sistemu. Pomembno je tudi sodelovanje javnosti z institucijami, saj se tako veča njihova učinkovitost, najpomembnejši dejavnik zaupanja pa so izkušnje z institucijami formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: kriminologija, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, policija, sodstvo, legitimnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, diplomske naloge
Objavljeno: 04.12.2013; Ogledov: 1065; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (908,19 KB)

10.
UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK
Luka Fajfar, 2013, diplomsko delo

Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oziroma praga revščine, ne glede na njegov socialni status in ne glede na to ali zaposlen ali nezaposlen. UTD bi pravičneje prerazporedil sredstva med državljani, aktivneje bi se soočil z revščino in njeno problematiko ter pripomogel k izboljšanju gospodarske aktivnosti z različnimi ukrepi kot je na primer spodbujanje podjetništva in fleksibilnejša delovna mesta. UTD predstavlja enostavnejše vodenje izplačil ter s tem nižje stroške predvsem na račun manj birokracije. Ob teh novostih, je UTD velikokrat tema polemik, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive. Ti menijo, da UTD krši načelo vzajemnosti, torej, da dohodek prejemajo tudi tisti, ki družbi ne prispevajo ničesar in se koristijo na račun države. V tem diplomskem seminarju smo dokazali smotrnost uvedbe sistema UTD, kajti rezultati so pokazali, da le ta prinaša proračunski prihranek, hkrati pa povečuje socialno okolje in osebno rast posameznika.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, pravičnost, revščina, načelo vzajemnosti, trg dela, socialna politika
Objavljeno: 29.10.2013; Ogledov: 1620; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (421,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici