| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Sistemi zagotavljanje higieničnega pranja bolnišničnih tekstilij
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, 2012, poljudni članek

Opis: V vzdrževanje higiene bolnišničnih tekstilij spadajo različne dejavnosti, kot so razkuževalno pranje tekstilij, čiščenje in razkuževanje delovnih površin in tehnične opreme v pralnici, ki pridejo v stik z že opranimi bolnišničnimi tekstilijami, umivanje in razkuževanje rok delavcev v pralnici pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje tekstilij), uporaba primerne vode za pranje itd. Razkuževalno pranje tekstilij je doseženo takrat, kadar na tekstilijah ni nobenih patogenih mikroorganizmov in so vrnjene v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo (Fijan et al, 2005). Še posebej je higiena tekstilij pomembna za bolnice in bolnike, ki preživijo dosti časa v bolniških posteljah v bolnišnicah, zdravstvenih zavodih itd.
Ključne besede: bolnišnične tekstilije, razkuževalno pranje tekstilij, higienski menedžment, Robert-Koch inštitut, evropski standard EN 14065 za oprane tekstilije RABC
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1293; Prenosov: 72
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Uvajanje certifikatov kakovostne nege in higiene tekstilij RAL-GZ 992 v slovenski prostor
Miran Fugina, Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, 2004, poljudni članek

Opis: RAL, nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti za strokovno nego tekstilij in izdajanje potrdil, je neodvisen inštitut, ki ima nalogo zagotavljati kakovost v vseh panogah gospodarstva in je v celotni Evropi najbolj primeren za ovrednotenje kakovosti produktov ali storitev.
Ključne besede: kemično čiščenje tekstilij, pranje tekstilij, kakovost pranja, določevanje higiene, zagotovilo kakovosti, standardi
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1803; Prenosov: 112
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Pralni oreščki in učinkovitost pranja
Urška Mirnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučili nego tekstilij z alternativnim pralnim sredstvom, pralnimi oreščki. Analiza objavljenih člankov kaže na dejstvo, da je vrednotenje učinkovitosti odstranjevanja nečistoč in mikroorganizmov s pomočjo pralnih oreščkov dokaj slabo raziskano. Namen diplomske naloge je bil ovrednotiti učinkovitost odstranjevanja nečistoč ter mikroorganizmov s pralnimi oreščki pri različnih pogojih pranja. Prav tako smo želeli ugotoviti vpliv temperature kopeli in časa pranja na koncentracijo izločenih neionskih tenzidov iz pralnih oreščkov. V eksperimentalnem delu so predstavljene lastnosti uporabljenih materialov, uporabljenih postopkov ter metode dela in aparati. Ugotovili smo, da je bilo pralno sredstvo IEC bolj učinkovito pri odstranjevanju madežev kot pralni oreščki. Ugotovili smo tudi, da pralni oreščki nimajo razkuževalnega učinka proti bakteriji Enterococcus faecium in da je odstranjevanje nečistoč s pralnimi oreščki.
Ključne besede: Nega tekstilij, pranje, saponini, pralni oreščki
Objavljeno: 18.10.2013; Ogledov: 1474; Prenosov: 95 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
Okoljski vplivi različnih razkuževalnih postopkov nege tekstilij
Branko Neral, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Od postopkov nege tekstilij za zdravstvene ustanove in živilsko industrijo se zahteva razen odstranjevanja nečistoč tudi zagotavljanje ustrezne stopnje higiene. Ob klasičnem kombiniranem kemijsko-termičnem postopku razkuževanja se čedalje bolj uveljavlja tudi postopek nege tekstilij, ki ima osnovo v tehnologiji tekočega $CO_2$ ($LCO_2$). V dosedanjih raziskavah postopkov nege je bilo v središču zanimanja predvsem vrednotenje razkuževalnih učinkov, medtem ko so bili vplivi na okolje nekoliko potisnjeni v ozadje. Raziskava je bila osredotočena na primerjavo okoljskih vplivov, ki jih povzročata kemijsko-termičen in $CO_2$ postopek nege medicinskih tekstilij. Za vrednotenje razkuževalnega učinka so bili uporabljeni bioindikatorji, klasična in prototipna $LCO_2$ oprema za nego tekstilij, pralna, razkuževalna in pomožna sredstva ter oprema in metode za preskušanje. Opravljene so bile ekološke analize odpadnih pralnih vod kemijsko-termičnega razkuževalnega procesa v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (UL RS 41/2007). Izdelane so bile energetske in okoljske bilance za oba negovalna postopka, pri čemer je bila upoštevana metodologija ocene življenjskega cikla izdelka/storitve LCA, popisa stanja LCI ter ocena vplivov na okolje v času življenjskega cikla LCIA. Rezultati raziskave kažejo, da je porabljena energija za 1 kg opranih tekstilij pri enokopelnem postopku $LCO_2$ za 2800 kJ manjša kot pri kemijsko-termičnem. Ugotovljeno je bilo tudi, da klasičen kemijsko-termični postopek daje štirikrat višji indeks globalnega segrevanja (GWP$_{100}$) in indeks zakisljevanja (AP), torej sprošča tudi štirikrat več emisij toplogrednih plinov in plinov zakisljevanja kot enokopelni $LCO_2$ razkuževalni postopek nege tekstilij.
Ključne besede: nega tekstilij, razkuževanje, pranje, kemično čiščenje, odpadne vode, ekologija
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 267; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (378,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici