1. Sanitarno-mikrobiološke preiskave bolnišničnih tekstilij, negovanih v pralnicahSabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Avrelija Cencič, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: V pralnicah se ne moremo izogniti obstoju mikroorganizmov v nečistem delu, saj zaradi izvora tekstilij vstopi v postopek pranja veliko število mikroorganizmov zelo različnega izvora, od fekalnih mikroorganizmov iz posteljnine do okuženih tekstilij iz različnih oddelkov bolnišnic, ki lahko vsebujejo različne vrste patogenih bakterij, gliv in virusov. Ker so uporabniki bolnišničnih tekstilij običajno bolniki s šibkim imunskim sistemom, jih moramo zaščititi pred okužbami iz slabo opranih tekstilij, zato oprane bolnišnične tekstilij ne smejo vsebovati povzročiteljev bolezni. Čeprav je v prvi vrsti pomembno, da ima postopek pranja razkuževalni učinek, je zelo pomembno tudi, da pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje) ne pride do rekontaminacije opranih tekstilij zaradi neustrezne higiene v čistem delu pralnice. V raziskavi smo v petih pralnicah bolnišničnih tekstilij izvedli sanitarno-mikrobiološko preiskavo opranih tekstilij na različnih kritičnih kontrolnih točkah v čistem delu pralnice in rezultate primerjali s tolerančnimi vrednostmi za bolnišnične tekstilije, ki jih je izdal RAL, nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in izdajanje certifikatov, in temeljijo na predpisih Robert-Koch inštituta. Iz rezultatov je razvidno, da je doseganje primerne stopnje higiene tekstilij v prvi vrsti odvisno od razkuževalnega učinka postopka pranja, kakor tudi od rednih ukrepov čiščenja in razkuževanja vseh površin, prostorov, tehnične opreme itd., ki pridejo v stik z opranimi tekstilijami in rednega izobraževanja osebja o pravilni higieni rok pri vzdrževanju higiene v pralnici.
Ključne besede: tekstilije, zagotavljanje higiene, pralnice, razkuževanje
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1077; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (492,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Problemi pri mehčanju vode v pralnicah : okužba ionskih izmenjevalcevSabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Suzana Arnuš, 2003, pregledni znanstveni članek Opis: Vsaka pralnica naj bi imela napravo za ionsko izmenjavo, torej napravo za mehčanje vode. Med delovanjem ionskega izmenjevalca se na površini sintetičnih smol/polimerov nalagajo mikroorganizmi, ki se razmnožujejo in tvorijo biofilm. Ko biofilm doseže kritično točko, se iz njega pričnejo mikroorganizmi izpirati v mehko vodo. V primeru, da proizvedena mehka voda kaže povečano obremenitev z mikroorganizmi, govorimo o biološkem onesnaževanju. Zaradi tega moramo ionski izmenjevalec redno nadzirati. Rast mikroorganizmov na površini ionskega izmenjevalca preprečimo s kontinuiranim kloriranjem. Če ugotovimo nastanek biofilma, ionski izmenjevalec dezinfeciramo z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi. Priporoča se uporaba peroksiocetne kisline, saj so raziskave pokazale, da peroksiocetna kislina že v zelo majhni koncentraciji in krajšem času učinkovanja povzroči uničenje nastalega biofilma. V raziskavi smo preverili kakovost mehčane vode, ki vstopa v postopek pranja v štirih pralnicah bolnišničnih tekstilij, da bi ugotovili, all je voda biološko onesnažena, kar zmanjša kemo-termični razkuževalni učinek postopka pranja. Rezultate smo primerjali s priporočenimi zahtevami za kakovostno nego in higieno tekstilij RAL-GZ 992/2 za bolnišnične tekstilije.
Ključne besede: nega tekstilij, pralnice, ionski izmenjevalec, dezinfekcija, peroksiocetna kislina, bolnišnično perilo, higiena
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1274; Prenosov: 128
Celotno besedilo (574,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Čiščenje odpadnih voda iz industrijske pralnice z uporabo membranske tehnologijeMarjana Simonič, Irena Petrinić, Sonja Šostar-Turk, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Industrijske in obrtne pralnice onesnažujejo okolje z odpadno vodo, ki nastane po pranju različnih vrst perila. Predpisi in uredbe za odvajanje odpadnih voda iz industrijskih in obrtnih pralnic v komunalne čistilne naprave ali pa iztok neposredno v reko so čedalje strožji, kar morajo upoštevati tudi pralnice. Sedanje sodobne čistilne naprave vključujejo poleg čiščenja vode še možnost ponovne uporabe vode. Za dosego tega cilja je najprimernejša membranska filtracija. V prispevku smo podrobno prikazali proces čiščenja vode iz pralnice z ultrafiltracijo in reverzno osmozo. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da so se vsi merjeni parametri znižali v tolikšni meri, da ima voda zelo visoko kakovost in z njenim recikliranjem prihranimo do 90 % sveže vode.
Ključne besede: odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, pralnice, membranska tehnologija, ultrafiltracija, reverzna ozmoza
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1744; Prenosov: 182
Celotno besedilo (574,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Čiščenje odpadne vode iz bolnišnične pralnice z membransko tehnologijo : diplomsko deloSonja Kolmanič, 2003, diplomsko delo Ključne besede: nega tekstilij, bolnišnične pralnice, proces pranja, pralna sredstva, čiščenje odpadnih vod, membranska filtracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza, pravilniki
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 4436; Prenosov: 0 |
5. |
6. Določevanje anionskih in neionskih tenziodov v odpadnih vodah iz pralnice : diplomska naloga univerzitetnega študijskega programaMojca Baskar, 2004, diplomsko delo Ključne besede: dvofazna titracija, potenciometrična titracija, VIS spektrofotometrija, anionski tenzidi, neionski tenzidi, odpadne vode, proces pranja, pralnice, validacija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 4716; Prenosov: 0 |
7. |
8. |
9. |
10. |
