1. Analiza praktičnega usposabljanja za didaktiko plesne vzgojeNuša Dobršek, Alin Strnad, 2024, diplomsko delo Opis: Raziskava je bila osredotočena na analizo izvajanja praktičnih usposabljanj v vrtcih, še posebej na področju plesnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Namen raziskave je bil opraviti evalvacijo praktičnega usposabljanja študentov drugega letnika predšolske vzgoje za didaktiko plesne vzgoje.
V diplomski nalogi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije, ki je zajemal 45 rednih študentov, ki so v študijskem letu 2022/23 obiskovali 2. letnik Pedagoške fakultete v Mariboru. Drugi vzorec je predstavljalo 45 dnevnikov integrirane prakse ter 45 dejavnosti strnjene prakse za didaktiko plesne vzgoje. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo pedagoškega raziskovanja.
Med pomembnejšimi ugotovitvami je bilo, da so se študenti pri izbiri tem za plesne dejavnosti v večji meri odločali za področje narave in družbe, medtem ko so se pojavile tudi nekatere izvirne teme. Odzivi otrok so bili večinoma pozitivni, pri izvajanju dejavnosti pa niso potrebovali veliko spodbud. Študentje so doživeli izkušnjo kot pozitivno in so imeli dober odnos z mentorji. Glavni vir glasbe, ki so jo uporabljali, je bil klasična glasba, ki so jo iskali predvsem na internetnih virih.
Raziskava kaže na to, da praktična usposabljanja v vrtcih omogočajo študentom pridobivanje pomembnih izkušenj in kompetenc pri izvajanju plesnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Poleg tega je opazen pozitiven odnos med študenti in mentorji ter ugodni odzivi otrok med izvajanjem dejavnosti, kar nakazuje na pomembnost plesnih aktivnosti v predšolskem obdobju.
Ključne besede: praktično usposabljanje, didaktika plesne vzgoje, pedagoške kompetence, profesionalni razvoj, plesne dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 36; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,81 MB) |
2. Odnos mentorjev na osnovnih šolah do opazovalne prakse študentov razrednega pouka : magistrsko deloNina Lojen, 2023, magistrsko delo Opis: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije.
Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva.
Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe.
V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva.
Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge.
Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Ključne besede: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. Razvijanje kompetenc študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru v okviru opravljanja praktičnega pedagoškega usposabljanja : magistrsko deloAmadeja Lavrenčič, 2023, magistrsko delo Opis: Praktično pedagoško usposabljanje je ključni element usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Je obdobje oziroma čas, ki ga študentje preživijo na šoli pod vodstvom mentorja. Praktično pedagoško usposabljanje predstavlja v izobraževanju študentov, bodočih učiteljev, integracijo med teoretičnim in praktičnim delom; med znanjem in konkretno izkušnjo. Praktično pedagoško usposabljanje študentu omogoča uvajanje in usposabljanje za željeni poklic. V okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja se študent s hospitiranjem, z opazovanjem, s sodelovanjem ali pripravo in z izvedbo učnih nastopov vključuje v sam pouk. Praktično pedagoško usposabljanje je glavna oblika aktivnega študijskega dela; ob koncu opravljenega dela študent spozna ali je ta poklic sposoben opravljati ali ne.
Namen raziskave zaključnega dela je ugotoviti uresničitev ciljev študentov v okviru praktičnega usposabljanja; količino in uporabnost novo pridobljenega znanja; ustreznost trajanja praktičnega pedagoškega usposabljanja; pridobivanje sposobnosti. Prav tako želimo raziskati, v kolikšni meri so se izpolnila pričakovanja študentov glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja v okviru študijskega programa Razredni pouk. V raziskavi je sodelovalo 239 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk. Rezultati so pokazali, da študenti trajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja večinoma ocenjujejo kot prekratko; prav tako so se njihova pričakovanja glede izvedbe celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja delno izpolnila. Študenti so v okviru raziskovalnega vprašanja o predlogih izboljšanja praktičnega pedagoškega usposabljanja med mnogimi predlogi navedli, da si želijo več prakse, daljšega obdobja prakse in aktivnejšega spodbujanja učiteljev mentorjev k vključevanju v samo izvajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, mentor, razredni pouk, kompetence študenta, kompetence učitelja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Sodelovanje računovodskih servisov z Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor: primer praktičnega usposabljanjaKatja Kesner, 2022, magistrsko delo Opis: Obvezen sestavni del visokošolskih strokovnih študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju, katerega namen je, da se študent konkretno seznani s svojim bodočim strokovnim delom v praksi in hkrati poglablja in dopolnjuje študijske vsebine. Na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru (v nadaljevanju EPF) ne obstaja baza podjetij, ki bi s fakulteto dolgoročno sodelovala za namene praktičnega usposabljanja (v nadaljevanju PrU) študentov in se v sklopu le tega udeleževala srečanj na fakulteti v obliki izobraževanj za mentorje, diskusij o zaznanih pomanjkljivostih v znanju študentov med PrU ali med samim izvajanjem PrU študentov ter vsega ostalega, kar bi pripomoglo k izboljšanju kompetenc študentov, ki predstavljajo bodoči zaposlitveni kader. V magistrskem delu smo proučevali raven zanimanja računovodskih servisov v Mariboru za dolgoročno sodelovanje z EPF s ciljem, da bi vzpostavili informacijsko bazo podjetij, ki bi študentom študijske usmeritve »Računovodstvo in davščine« olajšala izbiro računovodskega servisa za pridobitev najboljših možnih praktičnih izkušenj za kasnejše opravljanje poklicne dejavnosti. 40 % računovodskih servisov v Mariboru je izrazilo zanimanje za dolgoročno sodelovanje z EPF za namene PrU študentov. 76 % teh računovodskih servisov bi se bilo pripravljenih udeleževati rednih letnih srečanj v obliki izobraževanj za mentorje na temo o morebitnih pomanjkljivosti in možnosti izboljšanja kakovosti PrU. 94 % sodelujočih v raziskavi je kot ključne motivacijske dejavnike za sprejetje študenta na PrU izpostavilo usposabljanje strokovnega kadra, prenos znanja in razvoj stroke. Med glavnimi mentorskimi znanji (znanja, spretnosti in veščine, ki jih mentorji potrebujejo za PrU študentov) (Ramsarghey, 2020, str. 233) je 93 % sodelujočih v raziskavi izpostavilo splošno razgledanost in delovne izkušnje, 95 % pa dobre komunikacijske sposobnosti. Za kakovostno sodelovanje med študentom in mentorjem je bistvenega pomena vnaprej opredeljen in usklajen načrt PrU (88 %), 95 % vprašanih pa je to zadevno izpostavilo pomen povratne informacije mentorja študentu o zadovoljstvu z njegovim delom.
Ključne besede: Računovodstvo, računovodski servisi, mentorstvo, praktično usposabljanje, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2022; Ogledov: 715; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,92 MB) |
5. Analiza praktičnega usposabljanja za didaktiko družboslovja v študijskem programu predšolska vzgoja 1. stopnja : magistrsko deloKlavdija Kangler, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo evalvirali praktično usposabljanje študentov predšolske vzgoje za didaktiko družboslovja iz vidika več ravni oz. perspektiv. Na teoretični ravni, na ravni primerjave predmetnikov, na ravni evalvacije dnevnikov praktičnega usposabljanja, na ravni mnenj študentov in na ravni refleksije mentorjev v vrtcih. V teoretičnem delu smo predstavili praktično usposabljanje za bodoče vzgojitelje predšolskih otrok, vloge sodelujočih v praktičnem usposabljanju, področje evalvacije, ki se dotika vseh deležnikov praktičnega usposabljanja in vsebine, cilje, oblike dela ter integracijo didaktike družboslovja z drugimi področji. V empiričnem delu predstavljamo rezultate analize dnevnikov praktičnega usposabljanja, rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga reševali študentje dodiplomskega študija predšolske vzgoje, ter analizo intervjujev z mentoricami, ki na pedagoško prakso sprejemajo študente študijskega programa Predšolska vzgoja. Rezultati so pokazali, da so študentje delno usposobljeni za samostojno delo z otroki na področju družbe, da si na nastopih za področje družbe pretežno izbirajo manj kompleksne teme, njihove kompetence se razvijajo postopoma. Mentorji prav tako opažajo delno usposobljenost za vodenje dejavnosti za področje družbe pri študentih in pri sebi. Naloga pomembno prispeva k razumevanju didaktičnih in pedagoških kompetenc študentov za področje družbe, saj predstavlja različne perspektive raziskovalnega problema.
Ključne besede: didaktika družboslovja, praktično usposabljanje, evalvacija, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 1026; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetikePeter Bohinc, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta predstavljena zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike in zadovoljstvo diplomantov s praktičnim usposabljanjem med študijem. V teoretičnem delu smo opredelili pojmovno razliko med zaposlenostjo in zaposljivostjo ter se osredotočili na problematiko zaposljivosti diplomantov s terciarno izobrazbo. Opisali smo tudi praktično izobraževanje študentov laboratorijske zobne protetike in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati za uspešen prehod na trg dela.
Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med diplomanti laboratorijske zobne protetike, ki so diplomirali do vključno septembra 2019. V raziskavi smo preverjali raven zaposljivosti diplomantov po zaključenem študiju in njihovo zadovoljstvo s praktičnim usposabljanjem med študijem. Prav tako smo s pomočjo diplomantov iskali predloge za izboljšavo študijskega programa.
Ugotovili smo, da z zaposljivostjo diplomanti v povprečju nimajo težav. Na področju praktičnega usposabljanja smo v raziskavi ugotovili, da so diplomanti zgolj povprečno zadovoljni, in hkrati našli kar nekaj predlogov za izboljšavo študijskega programa, ki lahko prinesejo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela.
Predlagali smo bolj kakovostna praktična izobraževanja z več vsebinami sodobnih tehnologij, več izobraževanja v realnem okolju z zahtevnejšimi nalogami in odgovornostjo. Menimo, da je uvedba polletne strokovne prakse nujna za kakovostnejše pridobivanje delovnih kompetenc. Prav tako predlagamo kontinuirano spremljanje tako karierne poti diplomantov kot potreb delodajalcev na trgu dela za lažje prilagajanje študijskega programa zahtevam trga.
Ključne besede: laboratorijska zobna protetika, zaposljivost, praktično usposabljanje
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 2093; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,37 MB) |
7. Karierni razvoj dijakov na področju srednjega strokovnega izobraževanja v Biotehniškem centru NakloVeronika Gorjanc, 2019, magistrsko delo Opis: Gradnja in oblikovanje kariere posameznika je v današnjem času vseživljenjski proces, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Ker smo v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, se od posameznika pričakuje veliko motiviranosti, energije, vztrajnosti, predvsem pa dobra prilagodljivost za trg dela, tako na področju strokovnega znanja kot osebnostnih lastnosti in kompetenc.
Zaradi sprememb na trgu dela je potrebno že v srednji šoli dijakom pomagati in jih usmerjati pri oblikovanju in razvoju kariere tudi s pravo izbiro delodajalca, pri katerem bodo opravljali praktično usposabljanje z delom in pridobivali nova strokovna znanja, veščine in razvijali kompetence. To jim bo lahko pomagalo pri večji konkurenčnosti in uspešnem participiranju na trgu dela, ki je danes zelo nepredvidljiv in spremenljiv.
Na osnovi teoretičnih spoznanj smo v empiričnem delu naloge med dijaki srednjega strokovnega izobraževanja izvedli raziskavo o gradnji kariere v Biotehniškem centru Naklo, ki so že imeli izkušnjo z opravljanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu.
Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali starost dijakov vpliva na pričetek gradnje kariere in na zavedanje o tem, da lahko na praktičnem usposabljanju pridobivajo nova znanja in spretnosti, ki jim bodo v pomoč pri oblikovanju njihove kariere. Pri tem smo želeli od dijakov dobiti povratno informacijo o zavedanju pomembnosti ključnih kompetenc in poznavanju vsebin kariernih centrov.
Rezultati raziskave so pokazali, da je eden od temeljnih gradnikov kariere dijakov praktično usposabljanje pri delodajalcih, pri katerih dijaki pridobivajo nova znanja, spretnosti in kompetence, ki so pomembne pri njihovi nadaljnji karieri.
Na podlagi raziskave, ki je pokazala, da bi dijaki uporabljali aktivnosti kariernega centra in pregleda različne strokovne literature ter različnih že vzpostavljenih kariernih centrov po Sloveniji, smo podali tudi model kariernega centra, ki bi ga vzpostavili v Biotehniškem centru Naklo, kot pomoč pri povezovanju dijakov in delodajalcev.
Ključne besede: - kariera, - karierni center, - dijaki, - trg dela, - praktično usposabljanje z delom.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1039; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,29 MB) |
8. Razvijanje rezilientnosti študentov preko doživljanja izkušnje inkluzije na pedagoški praksiKarmen Drljić, Vanja Riccarda Kiswarday, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Teorija rezilientnosti preučuje odziv na stresne in emocionalno naporne okoliščine. Kaže se v posameznikovi zmožnosti konstruktivnega odziva na izzive iz okolja. Prve konkretne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami na pedagoški praksi lahko študentom bodočim vzgojiteljem zaradi še nezadostnih izkušenj in kompetenc predstavljajo izziv, ki je včasih lahko naporen. V kvalitativni raziskavi smo želeli ugotoviti, kako se na praksi izraža rezilientnost študentk študijskega programa Predšolske vzgoje, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, skozi opazovanje mentorjeve inkluzivnosti ter skozi prepoznavanja izzivov pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami. Analiziranih je bilo 43 poročil strnjene pedagoške prakse študentk tretjega letnika predšolske vzgoje. Rezultati so pokazali, da študentke pri vzgojiteljicah mentoricah prepoznavajo tako inkluzivna kot neinkluzivna stališča in delovanja, toda pogosteje opisujejo inkluzivnost. Nadalje smo ugotovili, da se dobra polovica študentk (55,8 %) na konkretno izkušnjo inkluzije odzove proaktivno, 44,2 % pa pasivno. Študenti, ki proaktivnega odziva še niso zmožni, potrebujejo podporo in usmerjanje, predvsem pa mehanizme, s pomočjo katerih postopoma in samostojno izgrajujejo rezilientnost, ki je v inkluzivnih vzgojno-izobraževalnih okoljih pomembna in potrebna kompetenca pedagoga.
Ključne besede: študenti, predšolska vzgoja, praktično usposabljanje, rezilientnost, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1410; Prenosov: 229
Celotno besedilo (183,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pogledi mentorjev na praktično pedagoško usposabljanje študentov pedagogikeDanijela Rus, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: V prvem delu prispevka predstavljamo pomen praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov, v nadaljevanju pa se osredotočimo na obvezno praktično pedagoško usposabljanje študentov univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa 1. stopnje Pedagogika in dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Pedagogika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Podrobneje opišemo pomen mentorstva in vlogo mentorja pri praktičnem pedagoškem usposabljanju ter vlogo šolskega svetovalnega delavca v vzgojno-izobraževalni instituciji. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate raziskave, ki prinaša poglede mentorjev na praktično pedagoško usposabljanje študentov pedagogike. V raziskavi nas je zanimalo mnenje mentorjev (svetovalnih delavcev) o sposobnostih dobrega svetovalnega delavca, ocene mentorjev glede razvijanja različnih sposobnosti dobrega svetovalnega delavca pri študentih pedagogike med praktičnim pedagoškim usposabljanjem ter mnenje mentorjev glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, mentorstvo, sposobnosti svetovalnega delavca, študentje pedagogike
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1270; Prenosov: 152
Celotno besedilo (197,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Praktično pedagoško usposabljanje v študijskih programih druge stopnje – primerjalna analiza med fakultetami Univerze v MariboruDanijela Rus, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo primerjalno analizo praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru, ki izobražujejo bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, to so Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta. V teoretičnem delu doktorske disertacije predstavljamo temeljna izhodišča in dosedanja spoznanja o praktičnem pedagoškem usposabljanju ter podamo teoretično primerjalno analizo različnih področij praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta). Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v empiričnem delu doktorske disertacije. Rezultati empirične raziskave, izvedene na vzorcu študentov študijskih programov druge stopnje na treh fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta), so pokazali obstoj razlik med študenti glede na vrsto fakultete, vrsto študija in usmeritev študija na različnih področjih praktičnega pedagoškega usposabljanja. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani študentje so v različni meri uresničili cilje, pridobivali novo znanje, izpolnjevali obveznosti in naloge, razvijali splošne in predmetno-specifične kompetence ter izvajali (samo)evalvacijo posameznih aktivnosti v okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja; anketirani študentje povečini ocenjujejo, da je trajanje praktičnega pedagoškega usposabljanja prekratko in da so se njihova pričakovanja glede celotnega poteka usposabljanja izpolnila v srednje veliki oz. veliki meri ter podajajo različne organizacijske in izvedbene predloge za izboljšanje le-tega v prihodnje.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, študijski programi druge stopnje, študentje, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2155; Prenosov: 293
Celotno besedilo (3,64 MB) |
