| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike
Peter Bohinc, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta predstavljena zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike in zadovoljstvo diplomantov s praktičnim usposabljanjem med študijem. V teoretičnem delu smo opredelili pojmovno razliko med zaposlenostjo in zaposljivostjo ter se osredotočili na problematiko zaposljivosti diplomantov s terciarno izobrazbo. Opisali smo tudi praktično izobraževanje študentov laboratorijske zobne protetike in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati za uspešen prehod na trg dela. Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med diplomanti laboratorijske zobne protetike, ki so diplomirali do vključno septembra 2019. V raziskavi smo preverjali raven zaposljivosti diplomantov po zaključenem študiju in njihovo zadovoljstvo s praktičnim usposabljanjem med študijem. Prav tako smo s pomočjo diplomantov iskali predloge za izboljšavo študijskega programa. Ugotovili smo, da z zaposljivostjo diplomanti v povprečju nimajo težav. Na področju praktičnega usposabljanja smo v raziskavi ugotovili, da so diplomanti zgolj povprečno zadovoljni, in hkrati našli kar nekaj predlogov za izboljšavo študijskega programa, ki lahko prinesejo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela. Predlagali smo bolj kakovostna praktična izobraževanja z več vsebinami sodobnih tehnologij, več izobraževanja v realnem okolju z zahtevnejšimi nalogami in odgovornostjo. Menimo, da je uvedba polletne strokovne prakse nujna za kakovostnejše pridobivanje delovnih kompetenc. Prav tako predlagamo kontinuirano spremljanje tako karierne poti diplomantov kot potreb delodajalcev na trgu dela za lažje prilagajanje študijskega programa zahtevam trga.
Ključne besede: laboratorijska zobna protetika, zaposljivost, praktično usposabljanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 351; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Karierni razvoj dijakov na področju srednjega strokovnega izobraževanja v Biotehniškem centru Naklo
Veronika Gorjanc, 2019, magistrsko delo

Opis: Gradnja in oblikovanje kariere posameznika je v današnjem času vseživljenjski proces, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Ker smo v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, se od posameznika pričakuje veliko motiviranosti, energije, vztrajnosti, predvsem pa dobra prilagodljivost za trg dela, tako na področju strokovnega znanja kot osebnostnih lastnosti in kompetenc. Zaradi sprememb na trgu dela je potrebno že v srednji šoli dijakom pomagati in jih usmerjati pri oblikovanju in razvoju kariere tudi s pravo izbiro delodajalca, pri katerem bodo opravljali praktično usposabljanje z delom in pridobivali nova strokovna znanja, veščine in razvijali kompetence. To jim bo lahko pomagalo pri večji konkurenčnosti in uspešnem participiranju na trgu dela, ki je danes zelo nepredvidljiv in spremenljiv. Na osnovi teoretičnih spoznanj smo v empiričnem delu naloge med dijaki srednjega strokovnega izobraževanja izvedli raziskavo o gradnji kariere v Biotehniškem centru Naklo, ki so že imeli izkušnjo z opravljanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali starost dijakov vpliva na pričetek gradnje kariere in na zavedanje o tem, da lahko na praktičnem usposabljanju pridobivajo nova znanja in spretnosti, ki jim bodo v pomoč pri oblikovanju njihove kariere. Pri tem smo želeli od dijakov dobiti povratno informacijo o zavedanju pomembnosti ključnih kompetenc in poznavanju vsebin kariernih centrov. Rezultati raziskave so pokazali, da je eden od temeljnih gradnikov kariere dijakov praktično usposabljanje pri delodajalcih, pri katerih dijaki pridobivajo nova znanja, spretnosti in kompetence, ki so pomembne pri njihovi nadaljnji karieri. Na podlagi raziskave, ki je pokazala, da bi dijaki uporabljali aktivnosti kariernega centra in pregleda različne strokovne literature ter različnih že vzpostavljenih kariernih centrov po Sloveniji, smo podali tudi model kariernega centra, ki bi ga vzpostavili v Biotehniškem centru Naklo, kot pomoč pri povezovanju dijakov in delodajalcev.
Ključne besede: - kariera, - karierni center, - dijaki, - trg dela, - praktično usposabljanje z delom.
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 271; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
Razvijanje rezilientnosti študentov preko doživljanja izkušnje inkluzije na pedagoški praksi
Karmen Drljić, Vanja Riccarda Kiswarday, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Teorija rezilientnosti preučuje odziv na stresne in emocionalno naporne okoliščine. Kaže se v posameznikovi zmožnosti konstruktivnega odziva na izzive iz okolja. Prve konkretne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami na pedagoški praksi lahko študentom bodočim vzgojiteljem zaradi še nezadostnih izkušenj in kompetenc predstavljajo izziv, ki je včasih lahko naporen. V kvalitativni raziskavi smo želeli ugotoviti, kako se na praksi izraža rezilientnost študentk študijskega programa Predšolske vzgoje, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, skozi opazovanje mentorjeve inkluzivnosti ter skozi prepoznavanja izzivov pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami. Analiziranih je bilo 43 poročil strnjene pedagoške prakse študentk tretjega letnika predšolske vzgoje. Rezultati so pokazali, da študentke pri vzgojiteljicah mentoricah prepoznavajo tako inkluzivna kot neinkluzivna stališča in delovanja, toda pogosteje opisujejo inkluzivnost. Nadalje smo ugotovili, da se dobra polovica študentk (55,8 %) na konkretno izkušnjo inkluzije odzove proaktivno, 44,2 % pa pasivno. Študenti, ki proaktivnega odziva še niso zmožni, potrebujejo podporo in usmerjanje, predvsem pa mehanizme, s pomočjo katerih postopoma in samostojno izgrajujejo rezilientnost, ki je v inkluzivnih vzgojno-izobraževalnih okoljih pomembna in potrebna kompetenca pedagoga.
Ključne besede: študenti, predšolska vzgoja, praktično usposabljanje, rezilientnost, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 558; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (183,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pogledi mentorjev na praktično pedagoško usposabljanje študentov pedagogike
Danijela Rus, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V prvem delu prispevka predstavljamo pomen praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov, v nadaljevanju pa se osredotočimo na obvezno praktično pedagoško usposabljanje študentov univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa 1. stopnje Pedagogika in dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Pedagogika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Podrobneje opišemo pomen mentorstva in vlogo mentorja pri praktičnem pedagoškem usposabljanju ter vlogo šolskega svetovalnega delavca v vzgojno-izobraževalni instituciji. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate raziskave, ki prinaša poglede mentorjev na praktično pedagoško usposabljanje študentov pedagogike. V raziskavi nas je zanimalo mnenje mentorjev (svetovalnih delavcev) o sposobnostih dobrega svetovalnega delavca, ocene mentorjev glede razvijanja različnih sposobnosti dobrega svetovalnega delavca pri študentih pedagogike med praktičnim pedagoškim usposabljanjem ter mnenje mentorjev glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, mentorstvo, sposobnosti svetovalnega delavca, študentje pedagogike
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 439; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (197,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Praktično pedagoško usposabljanje v študijskih programih druge stopnje – primerjalna analiza med fakultetami Univerze v Mariboru
Danijela Rus, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo primerjalno analizo praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru, ki izobražujejo bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, to so Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta. V teoretičnem delu doktorske disertacije predstavljamo temeljna izhodišča in dosedanja spoznanja o praktičnem pedagoškem usposabljanju ter podamo teoretično primerjalno analizo različnih področij praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta). Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v empiričnem delu doktorske disertacije. Rezultati empirične raziskave, izvedene na vzorcu študentov študijskih programov druge stopnje na treh fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta), so pokazali obstoj razlik med študenti glede na vrsto fakultete, vrsto študija in usmeritev študija na različnih področjih praktičnega pedagoškega usposabljanja. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani študentje so v različni meri uresničili cilje, pridobivali novo znanje, izpolnjevali obveznosti in naloge, razvijali splošne in predmetno-specifične kompetence ter izvajali (samo)evalvacijo posameznih aktivnosti v okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja; anketirani študentje povečini ocenjujejo, da je trajanje praktičnega pedagoškega usposabljanja prekratko in da so se njihova pričakovanja glede celotnega poteka usposabljanja izpolnila v srednje veliki oz. veliki meri ter podajajo različne organizacijske in izvedbene predloge za izboljšanje le-tega v prihodnje.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, študijski programi druge stopnje, študentje, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1299; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

6.
Pogledi študentov pedagogike na obvezno praktično usposabljanje
Danijela Rus, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prvem delu prispevka predstavljamo pomen praktičnega usposabljanja študentov v dodiplomskem študiju; osredotočamo se na obvezno praktično usposabljanje študentov pedagogike. Študent pedagogike naj bi med praktičnim usposabljanjem na šoli ali drugi instituciji pridobil različne kompetence, vezane na delo znotraj vzgojno-izobraževalne institucije, ter kompetence, vezane na njegovo lastno profesionalnost. Pri tem ima bistveno vlogo mentor na šoli ali v drugi instituciji, ki študentu predstavi njegove naloge, pripravi individualni načrt praktičnega usposabljanja ter mu zagotavlja ustrezno opazovanje procesa ter vključevanje v dnevne dogodke v instituciji. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate raziskave, ki prinaša mnenja študentov pedagogike glede lastnosti dobrega pedagoga, njihova pričakovanja pred praktičnim usposabljanjem ter ocene glede lastnosti, ki so jih pridobivali med praktičnim usposabljanjem in s pomočjo mentorja po njem.
Ključne besede: praktično usposabljanje, študenti, pedagogika, visokošolski študij, mentorstvo
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 516; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (153,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE
Nataša Krajnc Zakrajšek, 2012, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrskega dela je predstavljeno izobraževanje in usposabljanje. Teoretično smo opredelili, kaj je učenje, izobraževanje, usposabljanje ter praktično usposabljanje. Zanimalo nas je tudi, kako je zasnovano poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji, kakšen je razvoj ideje in kako poteka bolonjska reforma pri nas. Vsi smo del izobraževalnega sistema, zato smo slikovno ponazorili zgradbo vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Opredelili smo se na srednješolsko izobraževanje, saj izvajamo to obliko izobraževanja na Srednji zdravstveni šoli. Predstavili smo tudi Srednjo zdravstveno šolo Celje, kadrovsko strukturo in potek Praktičnega usposabljanja z delom. V drugem delu pa smo na Srednji zdravstveni šoli Celje izvedli anketo med dijaki, ki so že bili vključeni v Praktično usposabljanje z delom. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze in ugotovili, katere so prednosti in slabosti Praktičnega usposabljanja z delom. Izdelali smo tudi obrazce, ki so predstavljeni vsebinsko kot tudi slikovno. V zaključnem delu smo podali ugotovitve in predloge, ki so vsekakor zanimivi za dijake, šolo in delodajalce. Dobro sodelovanje med vsemi je pogoj za dobro opravljeno Praktično usposabljanje z delom, ki pa je po mojem mnenju pri nas ustrezno.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, Srednja zdravstvena šola Celje, Praktično usposabljanje z delom
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1687; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

8.
PREDLOG POSODOBITVE MODELA PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ŠTUDENTOV NA ZVD ZAVODU ZA VARSTVO PRI DELU D.D.
Helena Mesarič, 2012, magistrsko delo

Opis: Študentom praktično usposabljanje pomeni pomemben vir pridobivanja in razvijanja strokovnih kompetenc, ki jih bodo kot prihodnji strokovnjaki s področja tehniške varnosti potrebovali pri opravljanju poklica. Pri tem ima pomembno vlogo strokovni delavec – mentor v delovni organizaciji, kjer se izvaja strokovna praksa. Na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d. se izvaja praktično usposabljanje študentov, ki se bodo poklicno ukvarjali s strokovnimi nalogami varnosti pri delu in požarne varnosti. Z raziskavo smo preučili koncept modela praktičnega usposabljanja študentov z namenom, da model po potrebi dopolnimo in s tem pripomoremo k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu usposabljanju. V teoretičnem delu smo za namen raziskave podrobneje preučili osnovne zakonitosti učenja, izobraževanja in usposabljanja, vlogo mentorja in mentorstva pri praktičnem usposabljanju ter načrtovanje, izvedbo in evalvacijo praktičnega usposabljanja. V okviru empiričnega dela raziskave pa smo proučevali medsebojne odnose oziroma način ravnanja v odnosu mentor – študent, nato sodelovanje mentorjev v delovni organizaciji s koordinatorjem prakse na fakulteti pri praktičnem usposabljanju, odnos mentorjev do mentorstva, pedagoško-andragoško usposobljenost in njihov način sodelovanja s študentom ter dokumentacijo, ki jo mentorji uporabljajo pri izvajanju praktičnega usposabljanja. V zadnjem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo predvsem mnenje mentorjev glede izboljšanja mentorstva v delovni organizaciji.
Ključne besede: mentor, mentorstvo, praktično usposabljanje, vodenje, učne oblike in metode.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1234; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

9.
PREDNOSTI IN SLABOSTI POUČEVANJA REVIDIRANJA S POMOČJO METODE PRIGODKA
Doroteja Hohler, 2012, diplomsko delo

Opis: Praktično usposabljanje je odločilen proces, ki služi hitrejši zaposlitvi po končanem študiju. Posledično vpliva na večje samozaupanje in na učinkovitejšo usposobljenost za delo. V diplomskem seminarju smo se osredotočili na poučevanje predmeta revidiranje s pomočjo metode prigodka na različnih fakultetah. S pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli skupaj s študenti Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, smo ugotovili, da na slovenskih fakultetah primanjkuje poučevanja s pomočjo metode primera. Začetki metode primera so povezani s Harvard Business School, kjer so jo uporabljali za pripravo študentov na praktično delo. V zaključnem delu smo prišli do ugotovitev in podali predloge izboljšav, ki bi jih lahko izobraževalne ustanove v prihodnosti upoštevale. Z izsledki pri diplomskem seminarju smo prišli do zaključka, da izobraževalne ustanove dajejo premalo poudarka na poučevanje s pomočjo metode primera; torej na fakultetah primanjkuje diskusije v odnosu študent - predavatelj. Mogoče je tudi to razlog, da se študenti odločajo za študij v tujini.
Ključne besede: revidiranje, metoda primera, praktično usposabljanje, poučevanje predmeta revidiranje.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 1099; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici