| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 395
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Umetniška praksa kot refleksija družbene stvarnosti
Davor Gorišek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se nanaša na lasten projekt Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki izhaja iz analize odnosa med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. V uvodnem poglavju smo na kratko predstavili pojme, kot so družbena stvarnost, umetniške prakse 20. stoletja in medsebojni dinamični odnosi. Glede na literaturo smo predpostavili, da sodobne umetniške prakse z uporabo novih tehnologij, povezavo z znanostjo, vključevanjem participacije itd. reflektirajo sodobno družbeno stvarnost. V nadaljevanju našega raziskovanja smo naleteli na številne umetnike, ki se navezujejo na tematiko interpretiranja vloge in pomena participacije. Glede na avtorskoumetniški projekt magistrske naloge smo se osredotočili na tri umetniške prakse umetnikov iz Slovenije (Marko Peljhan – Makrolab, Marjetica Potrč in Ooze (Eva Pfannes in Sylvaino Hartenberg) – Of Soil and Water: King’s Cross Pond Club in KUD Obrat (Polonca Lovšin, Stefan Doepner, Urška Jurman in Apolonija Šušteršič) – Onkraj gradbišča) ter podrobneje raziskali to področje. Prišli smo do spoznanja, da se ob bok participativnosti večkrat postavi samoorganizacijsko načelo. Predpostavili smo, da sta participativnost in samoorganizacijsko načelo ključna relacijska dejavnika med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. Na podlagi analiz participativne umetnosti in samoorganizacijskega načela smo zasnovali konceptualno zasnovo lastnega dela Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki predstavlja zavetje za brezdomce, narejeno iz odpadnih avtomobilskih predmetov ter naravnih materialov.
Ključne besede: umetniška praksa, participativna umetnost, samoorganizacijsko načelo, metoda »DIY/do it yourself – naredi sam«.
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

2.
Hudodelsko združevanje - teoretične dileme in sodna praksa
Luka Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: Hudodelska združba predstavlja eno izmed najnevarnejših oblik sodelovanja, pri kateri je udeleženih več oseb. Nevarnost, ki jo predstavlja hudodelska združba (lahko je v obliki tolpe, organizacije ...), zoper človeško življenje, zdravje in premoženje, je pripeljalo do tega, da je zakonodajalec in kriminiral hudodelsko združbo v kazenski zakonik, in sicer pod poglavje kazniva dejanja zoper javni red. Že iz samega poglavja je razvidno, da se varuje javna varnost, kot del javnega reda in miru. Posebnost te inkriminacije je, da je kaznivo že samo pripravljalno dejanje, kar z drugimi besedami pomeni, da je kaznivo že samo ustanavljanje in sodelovanje v združbi, ko še ni izvršeno nobeno kaznivo dejanje, vendar samo, če so izpolnjeni pogoj, ki jih določa zakon. Bistveno je, da zakon oblikuje natančne in nedvoumne pogoje, saj gre za izjemo od načela nekaznivosti pripravljalne faze. Cilj hudodelske združbe ni zgolj ustanovitev in sodelovanje v združbi, temveč je cilj, da izvršuje kazniva dejanja, katera ima v hudodelskem načrtu. Posledično se pojavi ogromno vprašanj glede hudodelskih združb npr.: kdaj sploh govorimo o hudodelski združbi; kaj vse se zgodi, ko hudodelska združba izvrši kaznivo dejanje, ki ga je imela v hudodelskem načrtu; za katera vsa kazniva dejanja odgovarja? Ali odgovarja zgolj za izvršeno kaznivo dejanje, ali tudi za kaznivo dejanje po 294. členu KZ-1 in pride do steka? Če pride do steka, ali v tem primeru govorimo o navideznem steku? Kdo odgovarja za izvršeno kaznivo dejanje, ali so to zgolj tisti člani združbe, ki so neposredno sodelovali pri izvršitvi kaznivega dejanja iz hudodelskega načrta ali vsi člani neke združbe? Kot je razvidno, se pri združbah postavlja veliko različnih vprašanj, razlog tega je, da gre za izredno kompleksen institut kazenskega prava. Prav zaradi vsega navedenega ima kazenski zakonik, poleg določbe v posebnem delu KZ-1, ki se nanaša na hudodelsko združbo (294. člen), tudi dve določbi v splošnem del (41. in 77a. člen). Da bi bil institut še bolj zapleten, je hudodelska združba pri veliko kaznivih dejanjih tudi kvalifikatorna okoliščina. Ta okoliščina pove, da je konkretno kaznivo dejanje možno storiti tudi v hudodelski združbi (npr. 186. člen). Spet se pojavi vrsta vprašanj, kot denimo: ali za to hudodelsko združbo veljajo enaki pogoji kot za hudodelsko združbo po 294. členu? Zaradi vsega zgoraj navedenega niti ni nobeno presenečenje, da se pri tem institutu pojavljajo razne dileme kot tudi pomanjkljivosti, katere je potrebno čimprej odpraviti. Skozi leta se je na tem področju razvijala tudi sodna praksa in izoblikovala nekaj pogojev, kateri morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o hudodelski združbi. Ti pogoji so danes določeni tudi v kazenskem zakoniku.
Ključne besede: hudodelska združba, vodja hudodelske združbe, člani hudodelske združbe, 294. člen KZ-1, pripravljalno dejanje, pomanjkljivosti, sodna praksa
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (972,23 KB)

3.
Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji
Petra Divjak, 2020, magistrsko delo

Opis: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Ključne besede: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 228; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
Uporaba metode REBA pri ergonomskem ocenjevanju dela medicinske sestre
Tara Šimac, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo obravnavali ergonomsko metodo REBA, za analizo delovnega mesta medicinske sestre. Naš namen je bil prikazati uporabnost ergonomske metode REBA – pri ocenjevanju dela medicinske sestre v klinični praksi. Naš cilj je bil analiziranje delovnega mesta medicinske sestre z omenjeno metodo ter ugotavljanje uporabnosti le-te v klinični praksi. Metode: Pri opazovanju dela medicinskih sester, smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik in strukturirano opazovalno metodo REBA. Z ergonomsko metodo smo želeli oceniti delo medicinske sestre. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je pri delu medicinskih sester najbolj obremenjen del telesa – spodnji del rok. Ugotovili smo, da so tehniki zdravstvene nege najbolj podvrženi ergonomskim nepravilnostim. Lahko potrdimo, da je ergonomska metoda REBA uporabna za ocenjevanje v klinični praksi. Razprava in sklep: Priporočamo več raziskav z ergonomsko metodo REBA v klinični praksi. Rezultati bi bili v pomoč pri ukrepih preprečevanja mišično-skeletnih obolenj zaradi nepravilne drže medicinskih sester. Zdravstvene ustanove bi morale medicinskim sestram zagotoviti ergonomske pripomočke, za lažje premikanje pacientov ter izvajanje negovalnih intervencij.
Ključne besede: metoda REBA, ergonomija, medicinska sestra, klinična praksa
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 360; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1003,83 KB)

5.
Soočanje študentov zdravstvene nege s stresom na klinični praksi
Matej Ošlaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Študenti zdravstvene nege so tekom študija izpostavljeni številnim stresorjem, tako v izobraževalni ustanovi kot tudi na klinični praksi. Vodilo zaključnega dela je preučiti stresorje in kako se z njimi študenti zdravstvene nege soočajo ter spoprijemajo v času študija Zdravstvene nege. V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege na eni izmed zdravstvenih fakultet za severovzhodu Slovenije, ki izvaja dodiplomski študijski program Zdravstvena nega. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili vprašalnik sestavljen iz treh sklopov (demografski podatki, lestvici Perceived Stress Scale in Coping Behaviours Inventory). Rezultate raziskave smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Excel 2019 ter IBM SPSS Statistics 26. V raziskavi je sodelovalo 98 študentov. Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege na klinični praksi najpogosteje doživljajo stres zaradi učiteljev in zdravstvenega osebja (2,75 ± 0,63) ter zaradi neskladja med teorijo in prakso (3,37 ± 0,92). Študenti zdravstvene nege se s stresom najpogosteje soočajo na način, da ostanejo pozitivni v dani situaciji (3,45 ± 0,61) ter da ohranijo pozitiven odnos pri soočanju z življenjskimi dogodki (3,91 ± 0,90). Pozitivizem predstavlja glavno vodilo pri soočanju s stresom. Študente zdravstvene nege je potrebno spodbujati k soočanju s stresom na pravilen način. Prav tako je potrebno klinične mentorje usposobiti, da nudijo ustrezno pomoč študentu, ko mu stres predstavlja težavo.
Ključne besede: študenti, zdravstvena nega, klinična praksa, stres, soočanje
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 455; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (742,38 KB)

6.
Poškodba z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege
Dominika Lipnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Incident ali dogodek je vbod, vreznina, do katerega pride zaradi že uporabljenega, okuženega ostrega predmeta. Študenti zdravstvene nege imajo v času šolanja pogosto opravka z ostrimi predmeti. Poškodbam z ostrim predmetom so podvrženi predvsem zaradi nerazvitih ročnih spretnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati problematiko poškodb z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege v času študija. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bilo uporabljeno kvantitativno raziskovanje. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni in elektronski obliki. Pri tem smo zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 179). Za analizo podatkov smo uporabili računalniška programa Microsoft Word in IBM SPSS, pri tem pa uporabili deskriptivne statistične metode. Rezultati: Ugotovili smo, da se je v času klinične prakse z ostrim predmetom poškodovalo 46,4 % (n = 83) vseh anketirancev. Najpogosteje so se poškodbe dogajale med odpiranjem steklenih ampul. Največ poškodb se je zgodilo na internih oddelkih. 74,7 % (n = 62) študentov poškodbo z ostrim predmetom ni prijavilo. Najpogostejši razlog, za ne prijavo incidenta je bilo prepričanje študentov, da ni bilo nevarnosti za okužbo (40,3 %; n = 25). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da se poškodbe z ostrim predmetom kljub upoštevanju varnostnih ukrepov dogajajo. Veliko poškodb, ki jih študenti utrpijo se ne poročajo, kar potrjujejo tudi drugi avtorji podobnih raziskav.
Ključne besede: incident, klinična praksa, študij, prijava, okužba, vbod, kri
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 333; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (520,89 KB)

7.
Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa
Katja Piršič, 2019, magistrsko delo

Opis: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Ključne besede: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 652; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (912,96 KB)

8.
Vloga predmetnih didaktik za kompetence prihodnosti
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Zbornik povzetkov mednarodno znanstvene konference Vloga predmetnih didaktik za kompetence prihodnosti predstavlja spoznanja tako strokovnjakov iz prakse kot raziskovalcev z različnih akademskih področij, ki se zanimajo za raziskovanje in prispevek k izobraževalnim temam. Prispevki sledijo dvema temeljnima ciljema konference: predstaviti spoznanja predmetnih didaktik s področja razvoja kompetenc prihodnosti in izmenjati praktične izkušnje, znanja in primere med učitelji in raziskovalci. Zbornik povzetkov pokriva sledeče krovne teme: razvoj kompetenc učenca (sodelovalno učenje, kroskurikularno in medpredmetno učenje in poučevanje, interdisciplinarnost v poučevanju, diferenciacija in individualizacija, princip enakosti, upoštevanje predznanja, učenje z raziskovanjem, vloga mediatorjev pri pouku, avtentične situacije, sodobna učna okolja (IKT), pouk izven učilnice, razvoj različnih pismenosti), trikotnik predmetno področje, didaktika in predmetna didaktika (profesionalni razvoj učitelja, samorefleksija učitelja, sodobni pristopi poučevanja v praksi, pedagoško vsebinsko znanje učiteljev, pravopisna zmožnost učencev in učiteljev, odnos, vzajemnost, razmerje in podobnosti predmetnega področja, didaktike in predmetne didaktike), vizualizacija (vizualna pismenost, spodbujanje specifičnih zaznavnih zmožnosti) in implementacija kognitivnega konflikta v pouk (kognitivno poniževanje učencev, konstruktivizem – kognitivni konflikt, napačne predstave, intuitivni pojmi, kognitivne sheme).
Ključne besede: teorija, poučevalna praksa, didaktika, predmet, šolska vertikala
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 733; Prenosov: 88
URL Povezava na datoteko

9.
Samopomoč z analizo aktualne sodne prakse
Ana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Samopomoč je izjema v posestnem varstvu, zato je nujno, da so pogoji za samopomoč zelo strogo določeni. Kriteriji za dopustno samopomoč so določeni taksativno in morajo biti izpolnjeni vsi hkrati (kumulativno). To pomeni, da če eden od kriterijev ni podan, samopomoč ni dopustna. To je razvidno tudi iz sodne praksa (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.1.2012, VSL sklep II Cp 1196/1993 z dne 26.1.1994). Iz analize aktualne sodne prakse ugotavljam, da so sodišča v sodbah večkrat samopomoč ocenila za nedovoljeno, kot dovoljeno. Osebno menim, da je to zato, ker je kumulativno določene pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v konkretnih primerih pred sodiščem izredno težko izkazati in dokazati. Za dopustno samopomoč morajo biti podani vsi elementi iz 31. člena SPZ. V magistrski nalogi sem analizirala posamezne pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v sodbah. Tako kot po ZTLR se tudi po SPZ zahteva, da je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in da je način samopomoči ustreza okoliščinam v katerih obstaja nevarnost. ZTLR za razliko od SPZ ni poznal pogoja, da mora biti samopomoč takojšnja. SPZ je v primerjavi z ZTLR poostril kriterije za dovoljeno samopomoč (VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013). Samopomoč se mora po SPZ tudi časovno ujemati z neupravičenim posegom v posest. Pri analizi aktualne sodne prakse sem ocenila, da je problematičen predvsem pogoj takojšnje samopomoči. Pri kriteriju takojšnje samopomoči je pomembno, da se samopomoč izvrši takoj, ko je to objektivno mogoče (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.01.2012, VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013, VSL sklep II Cp 75/2015 z dne 4.3.2015). Poznamo različne oblike samopomoči. Pri defenzivni samopomoči posestnik vrši samoobrambo svoje posesti za razliko od ofenzivne samopomoči, kjer posestnik odvzame kršilcu posest nazaj. SPZ ureja posebno obliko samopomoči, ki se nanaša na pravico odstraniti korenine in veje. Z izročitvijo predmeta leasinga pridobi leasingojemalec neposredno dejansko oblast nad predmetom in s tem položaj neposrednega posestnika. Neposredno posest pridobi v trenutku, ko mu je predmet izročen, in traja ves čas leasing razmerja oziroma dokler leasingojemalec predmet leasinga ob prenehanju pogodbe o leasingu ne vrne leasingodajalcu. Leasingodajalec in leasingojemalec nimata pravice samovoljno spreminjati obstoječe posestno stanje. Če leasingojemalec po predčasnem prenehanju pogodbe predmeta leasinga prostovoljno ne vrne, mora leasingodajalec vrnitveni zahtevek uveljavljati sodno in ne sme sam s silo ali na skrivaj odvzeti predmeta proti volji leasingojemalca.
Ključne besede: samopomoč, dovoljena samopomoč, pogoji za samopomoč, neupravičen poseg v posest, obrambno dejanje, posestnik, sodna praksa, samopomoč leasingodajalca in leasingojemalca
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 1415; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (793,35 KB)

10.
Mednarodna pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev
Marko Garmut, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga preučuje mednarodno pristojnost v pogodbenih zadevah, še posebej pa se osredotoča na točko b) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, ki določa mednarodno pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev. Glede na kompleksnost te specialne pristojnosti, je pomembna natančna opredelitev pojmov, saj je od pravilne določitve mednarodne pristojnosti lahko odvisna tudi rešitev konkretnega spora. Sodišče EU se je v postopkih predhodnega odločanja ukvarjalo s številnimi zadevami povezanimi z mednarodno pristojnostjo v pogodbenih zadevah, vendar še vedno obstajajo sporna vprašanja. V zvezi z zahtevkom za izročitev blaga sem ugotovil, da je izključena uporaba prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V pogodbah o prodaji blaga se kolizijska pravila ne morejo uporabiti, saj takšna rešitev ni v skladu s ciljem in sistemom omenjene uredbe. Mednarodna pristojnost v pogodbenih razmerjih predstavlja tudi izjemo od splošne pristojnosti in te je potrebno razlagati ozko, zato je bolje, da se za ta primer pristojnost utemelji na podlagi splošne pristojnosti, določene v 4. členu Uredbe 1215/2012 ali pa na podlagi tihe privolitve, določene v 26. členu omenjene uredbe. Prav tako Sodišče EU ni podalo odgovora na vprašanje, ali se lahko uporabijo pravila točke a) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, v primeru kraja dostave blaga v tretji državi, če se zahtevek glasi na plačilo kupnine, ki jo je treba plačati v državi članici EU. V tem primeru je pomembna točka c) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, po kateri se celotno razmerje presoja po točki a), ki določa mednarodno pristojnost glede na posamezni zahtevek in ne v skladu s krajem izpolnitve karakteristične obveznosti. Smisel te rešitve je, da se sploh lahko uporabi prvi odstavek 7. člena Uredbe 1215/2012, saj je podana tesna navezna okoliščina med krajem in plačilom kupnine. Tako bi zadevno sodišče učinkoviteje in bolj ekonomično odločalo o zadevi, ker bi odločalo v kraju predvidenega plačila kupnine. Potrebno je upoštevati tudi povezanost pogodb o prodaji blaga in pogodb o opravljanju storitev. Ta pravila imajo namreč isto zgodovino nastajanja, sledijo istemu cilju in imajo enak položaj v sistematiki Uredbe 1215/2012. Torej bodo rešitve uporabljene za eno vrsto pogodbe, enake tudi za drugo, razen kadar sama narava pogodb tega ne dopušča.
Ključne besede: Uredba 1215/2012, mednarodna pristojnost, pogodbena razmerja, blago, storitve, kraj dostave blaga, kraj opravljanja storitev, Sodišče EU, sodna praksa.
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (955,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici