Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava priložnosti in izzive digitalne preobrazbe papirnega poslovanja na primeru podjetja, ki deluje v logistiki farmacevtskih izdelkov. Osrednji cilj naloge je bil preveriti, ali digitalizacija kontrolnih obrazcev za prejem in odpremo blaga prispeva k večji učinkovitosti, skladnosti in zmanjšanju stroškov poslovanja. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi s področja papirnega poslovanja, digitalizacije in zakonodajnih zahtev. Empirični del temelji na analizi obstoječih procesov, časovnih meritvah in intervjujih z zaposlenimi. Na podlagi ugotovitev je bil razvit predlog digitalne rešitve, ki vključuje elektronsko izpolnjevanje, podpisovanje ter arhiviranje obrazcev. Ugotovljeno je bilo, da bi uvedba digitalnih obrazcev lahko zmanjšala stroške za več kot 20 %, obenem pa izboljšala preglednost in sledljivost. Diplomsko delo ponuja tudi smernice za uspešno uvedbo digitalne rešitve ter možnosti nadaljnjega razvoja digitalizacije v podjetju. Rezultati potrjujejo raziskovalno tezo in poudarjajo pomen strateškega pristopa k digitalni preobrazbi v visoko reguliranih panogah.
Ključne besede: digitalizacija, papirno poslovanje, farmacevtska logistika, dobra distribucijska praksa, optimizacija procesov
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na izvajalsko prakso za kljunasto flavto in njen razvoj skozi različna slogovna obdobja s ciljem osvetliti njen umetniški potencial ter razumeti vlogo izvajalca v historičnih in sodobnih kontekstih. Izhajamo iz predpostavke, da interpretacija glasbene literature presega zgolj tehnično izvedbo in vključuje kompleksno prepletanje zgodovinskega znanja, estetskih odločitev in osebne umetniške presoje. V teoretičnem delu smo obravnavali razvoj kljunaste flavte in izvajalskih praks od srednjega veka do sodobnosti. Skozi primerjalno analizo dveh slogovno kontrastnih skladb – Daphne, Jacoba van Eycka in Black Intention, Makija Ishiija, smo raziskali razlike v zvočni zasnovi, tehničnih zahtevah, estetskih pristopih in vlogi izvajalca. Obe skladbi sta napisani za isti tip inštrumenta, vendar predstavljata raznolikost izraznih možnosti in interpretativnih pristopov, ki jih kljunasta flavta omogoča. Skladbi, ki sta v magistrskem delu predmet analize, bosta izvedeni v živo na zagovoru. Namen dela je pokazati, kako kompleksne so izvajalske odločitve ter raziskati razmerje med tradicijo in sodobnimi pristopi. Kljunasto flavto obravnavamo kot izrazno bogat inštrument, ki presega časovne in slogovne okvire. Z raziskavo želimo prispevati k boljšemu razumevanju izvajalske prakse kot dejavnika, ki pomembno oblikuje umetniški značaj izvedbe ter poudariti pomen zgodovinske zavesti ob odprtosti do sodobnih izraznih možnosti.
Ključne besede: kljunasta flavta, izvajalska praksa, historična, moderna
Objavljeno v DKUM: 23.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (7,86 MB)

Opis: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse. Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije. Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah.
Ključne besede: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (8,20 MB)

Opis: Kljunasta flavta je bila v glasbi prisotna že od srednjega veka naprej. Skozi glasbeno zgodovino je prevzemala različne vloge vse do 19. stoletja, ko so jo nadomestili drugi inštrumenti. Na začetku 20. stoletja je sledilo ponovno odkritje historičnega repertoarja in kljunaste flavte, kar je vodilo v redefiniranje vloge tega inštrumenta v sodobni glasbi. V magistrskem delu je poseben poudarek na izvajalski praksi sodobnega repertoarja za ta inštrument. Pomemben del sodobne izvajalske prakse predstavljajo sodobne tehnike, s katerimi se nadgrajuje in eksperimentira s standardnimi načini igranja na inštrument. Z raznolikimi sodobnimi tehnikami se prav tako odpirajo možnosti inovativnih interpretacij modernih del, napisanih za kljunasto flavto. V sodobnem repertoarju za ta inštrument se pojavijo mnoge raznolike sodobne tehnike. V magistrskem delu so bila izbrana tri sodobna dela. Analizirali smo, katere tehnike smo zasledili v posamezni skladbi, kakšne so označbe in kako je obrazložena njihova izvedba. Naše ugotovitve smo primerjali v vseh treh delih in poiskali podobnosti ter razlike med njimi. Sodobne tehnike, ki smo jih zasledili v teh treh delih, smo analizirali z vidika interpretacije celotne skladbe ali posameznih delov. Na koncu so omenjene tudi možnosti vključevanja sodobnih tehnik pri pouku inštrumenta.
Ključne besede: kljunasta flavta, sodobna glasba, izvajalska praksa, sodobne tehnike
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,83 MB)

Opis: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Ključne besede: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 160
Celotno besedilo (586,55 KB)