| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 411
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikom
Tjaša Meolic, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kisik je zdravilo, ki rešuje življenja. Pomembno je, da terapevtsko dovajanje kisika pacientu izvajajo pristojni zdravstveni delavci, ki imajo za to ustrezne zahtevane kompetence, znanje in spretnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikom ter, kateri so s tem povezani dejavniki. Metode: Raziskava je bila izvedena v mesecu juniju/juliju 2023 v eni od javnih splošnih bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. V raziskavi smo uporabili priložnostni vzorec, v katerem je sodelovalo 128 medicinskih sester (srednjih in diplomiranih). Med zaposlene smo razdelili anketne vprašalnike s štirimi sklopi zaprtih vprašanj, ki so bila vezana na znanje, odnos in prakso medicinskih sester glede terapije s kisikom. Pridobljene podatke iz anket smo analizirali s pomočjo dveh računalniških programov Microsoft Excel in SPSS za Windows 26.0. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Od skupno 128 sodelujočih je v raziskavi sodelovalo 71,1 % (f = 91) žensk in 28,9 % (f = 37) moških, od tega je bilo 53, 1 % (f = 68) diplomiranih medicinskih sester in 46,9 % (f = 60) srednjih medicinskih sester. Raziskava je pokazala, da ima 74,2 % anketiranih dobro raven znanja, 85,2 % anketiranih pozitiven odnos in 63,3 % anketiranih dobro raven prakse terapije s kisikom. Razprava in zaključek: Medicinske sestre imajo pri aplikaciji kisika zelo pomembno aktivno vlogo, zato morajo imeti pri svojem delu dobro znanje, pozitiven odnos do dela in spretnost. Priporočljivo je spodbujanje znanja in prakse z rednim usposabljanjem in z delavnicami ob delu.
Ključne besede: kisikova terapija, oksigenacija, kisik, znanje, odnos, praksa
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Primerjava pravnega okvirja kaznivih dejanj in otrokovih pravic v slovenski in hrvaški zakonodaji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Denis Najvirt, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z vidika mednarodnih virov in zgodovine urejanja pravic otrok ter vsebinske primerjave kazenskega zakonika v Sloveniji in na Hrvaškem raziskali pravni okvir varstva pravic otrok in mladoletnikov ter sodne prakse v primerih, ko so otroci in mladoletniki žrtve zoper njih storjenih kaznivih dejanj in ko so sami v vlogi storilca. Ugotovili smo, da so otroci in mladoletniki najpogosteje žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini, zanemarjanja in surovega ravnanja, onemogočanja stikov drugega starša z otrokom razvezanih staršev, neplačevanja preživnine, kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, pornografskih vsebin z otroki, posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene. Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, so kazniva dejanja zoper premoženje, zoper življenje in telo, javni red in mir, zoper človekovo zdravje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Ugotovili smo, da se delež kaznivih dejanj mladoletnikov zoper spolno nedotakljivost v vseh storjenih kaznivih dejanjih mladoletnikov v Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto poveča v povprečju za 0,2 %. Zaključimo lahko, da so pravice otrok in mladoletnikov tako na mednarodnem nivoju kot na nivoju članic Evropske unije, Slovenije in Hrvaške, dobro urejene. V Sloveniji celovito zagotavlja pravice otrok in mladoletnikov v sodnih postopkih s strokovnjaki, ki te pravice izvajajo v praksi, Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.
Ključne besede: kazniva dejanja, pravice otrok, slovenska zakonodaja, hrvaška zakonodaja, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

3.
Primerjalna analiza obstoječega in priporočenega SAP S/4 HANA procesa planiranja proizvodnje
Savin Svit Bošnjak, 2023, diplomsko delo

Opis: Izdelava modelov procesov in njihova primerjava z obstoječim in željenim stanjem postajajo vse bolj uporabni, še posebno takrat, ko podjetje prenavlja informacijski sistem, na katerem upravlja večino opravil, ki se izvaja v njem. V postopku prenove informacijskega sistema je trenutno podjetje Helios TBLUS d.o.o., ki želi vedeti, če so procesi, ki jih izvajajo, primerljivi s SAP-ovo najboljšo prakso. Za prikaz in primerjanje procesov se je podjetje odločilo za uporabo programske rešitve za modeliranje procesov SAP Signavio Process Manager. Za izvajanje analize procesov smo se odločili za proces iz planiranja proizvodnje, in sicer iz primera naročila na zalogo, saj je teh primerov znotraj podjetja največ. Simulacija in analiza procesa sta pokazali, da je trenutno stanje dovolj dobro, da se ga uvede v novo okolje.
Ključne besede: BPMN 2.0, simulacija, Best Practice (BP oz. najboljša praksa), programska rešitev SAP Signavio Process Manager, SAP ERP, SAP S/4 HANA
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

4.
Odnos mentorjev na osnovnih šolah do opazovalne prakse študentov razrednega pouka : magistrsko delo
Nina Lojen, 2023, magistrsko delo

Opis: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije. Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva. Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe. V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva. Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge. Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Ključne besede: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Uporaba taktik in tehnik zaslišanja v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tina Baloh, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaslišanje predstavlja temelj preiskovanja, s katerim organi pregona pridobijo ključne oziroma pomembne informacije v vezi preiskovanja določenega kaznivega dejanja. Napake pravnega sistema in nezadostna izobraženost preiskovalcev so pritegnili teoretike, kateri v zadnjih letih nadobudno raziskujejo uporabo strategij in tehnik zaslišanja. Izvedene raziskave v tujih jezikih, zaradi ovir pri prevajanju in razlik v pravnem redu onemogočajo popolno zrcaljenje in prenašanje ugotovitev na slovensko prakso. Navkljub želji po boljšem razumevanju uporabi posamezne tehnike, še vedno prevladujejo teoretični zaključi, ki imajo korenine v psihologiji in njenih podvrstah. Ob pregledu in analizi literature smo ugotovili, da se vse tehnike zaslišanja najbolj razlikujejo v samem načinu pridobivanja tovrstnih informacij, ciljih ter etične sprejemljivosti. Za slovensko prakso smo z izvedbo pol strukturiranega intervjuja prišli do spoznanja, da nikjer niso zabeležene tehnike zaslišanja, katere uporabljajo slovenski preiskovalci. Ugotavljamo pa, da slovenska zakonodaja regulira katera tehnika je etično sprejemljiva in katera ne. Slovensko prakso je težko primerjati s praksami drugih držav, saj nikjer niso točno definirane katere tehnike in taktike uporabljajo slovenski preiskovalci. Že sama zakonodaja nam poda tri besedne zveze katere se med seboj ločijo v okoliščinah pridobivanja obvestil od osumljencev ter o poimenovanju zapisov ali dokumentov, kjer je postopek beležen. V prihodnje svetujemo večjo izvedbo izobraževalnih programov namenjenih specifično za uporabo taktik in tehnik zaslišanj ter ustvarjanje enotnega dokumenta v katerem bodo zapisane dovoljene tehnike zaslišanja za slovensko prakso.
Ključne besede: zaslišanja, tehnike zaslišanja, slovenska praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (764,77 KB)

6.
Aktualne teoretične in praktične dileme objektivnega pogoja kaznivosti v kazenskem pravu : magistrsko delo
Staša Kos, 2023, magistrsko delo

Opis: Objektivni pogoj kaznivosti je v sodobni kazenskopravni teoriji opredeljen kot posebna predpostavka kaznivosti dejanja, ki je zunaj dometa elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Je okoliščina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem, vendar ni del neprava, ki ga zajema bit kaznivega dejanja. Objektivni pogoj kaznivosti torej ni del biti kaznivega dejanja v okviru elementov večstopenjskega splošnega pojma kaznivega dejanja, pomeni pa materialno predpostavko kaznivosti, saj kaznivo dejanje nastane šele z njegovo izpolnitvijo. Za objektivni pogoj učbeniki kazenskega prava radi poudarjajo, da je še posebej zunaj koncepta krivde ter ne zahteva in ne prenese krivdnega odnosa storilca. Obstajajo pa nekateri kazenskopravni teoretiki, ki se s svojimi stališči skušajo izogniti očitkom nasprotovanja objektivnega pogoja kaznivosti načelu krivdne odgovornosti, pri čemer pa se zgodi, da zapadejo v notranja protislovja. Kazenskopravna teorija razlikuje med dvema temeljnima kategorijama objektivnega pogoja kaznivosti, pravim in nepravim (navideznim). Objektivni pogoji kaznivosti zapletajo razumevanje in še posebej pravosodno rabo inkriminacij, v katerih se zaradi takih ali drugačnih zakonodajalčevih kriminalitetnopolitičnih ciljev pojavijo. Objektivni pogoj kaznivosti je zagotovo ena bolj spornih akademsko obravnavanih tem v kazenskem pravu ravno zaradi nasprotovanja načelu subjektivne ali krivdne odgovornosti. Posebne probleme pa povzroča tudi vprašanje glede možnosti in kaznivosti poskusa kaznivega dejanja, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti, ter vprašanje glede možnosti udeležbe pri kaznivem dejanju, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti. Prav tako se lahko pojavi problem glede časa storitve kaznivega dejanja, ki vsebuje objektivni pogoj kaznivosti, zlasti dogmatično zapleteno postane, kadar je objektivni pogoj kaznivosti vsebovan v trajajočem kaznivem dejanju. Objektivni pogoj kaznivosti v splošnem delu slovenskega Kazenskega zakonika sploh ni definiran, pojavlja se le pri inkriminaciji posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu, zato je potrebna analiza vsakega konkretnega člena posebej, da bomo lahko ugotovili, ali neko kaznivo dejanje vsebuje institut objektivnega pogoja kaznivosti ali ne.
Ključne besede: objektivni pogoj kaznivosti, pravi, nepravi, odnos načela krivdne odgovornosti in objektivnega pogoja kaznivosti, elementi splošnega pojma kaznivega dejanja, načelo zakonitosti, kompleksna analiza norme, poskus, udeležba, zastaranje, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 241; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (765,00 KB)

7.
Izvajalska praksa baročne glasbe na trobenti
Miha Petek, 2023, magistrsko delo

Opis: Na podlagi večletnih izkušenj igranja in proučevanja baročne glasbe na trobenti sem v magistrskem delu zbral, opisal in povzel najpomembnejše aspekte izvajalske prakse baročne glasbe na trobenti, s poudarkom izvajanja baročne glasbe na pikolo trobenti in baročni trobenti v kontekstu historično informirane izvajalske prakse. Raziskal, analiziral in povzel sem tendence, ki se pojavljajo v praksi pri izvajanju baročne glasbe na baročni trobenti s pomočjo intervjujev priznanih mednarodnih solistov in pedagogov na baročni trobenti.
Ključne besede: Historična izvajalska praksa, baročna trobenta, pikolo trobenta, naravna trobenta, barok.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Institut neprištevnosti z vidika sodne prakse in stališč ljudi : magistrsko delo
Maria Brecelj, 2023, magistrsko delo

Opis: Institut neprištevnosti je eden osnovnih institutov v kazenskem pravu. Njegova pomembnost in kompleksnost se kaže v množici različnih disciplin, ki morajo med seboj sodelovati že pri sami definiciji in v njegovi praksi. V največji meri je vzpostavljeno sodelovanje s sodnimi izvedenci psihološke in psihiatrične stroke za pomoč pri ocenjevanju prištevnosti obdolženca. Skozi raziskavo sodne prakse je bilo ugotovljeno, da je največkrat vzrok za dosojeno neprištevnost duševna motnja oz. duševna bolezen. Vzrok osebnostne motnje je bil za neprištevnost upoštevan le izjemoma, med tem ko je bil v skoraj polovici primerov vseh neprištevnih, v kombinaciji s katero koli motnjo, vzrok tudi vpliv drog ali alkohola. Za prevladujoče vzroke neprištevnosti so se torej izkazale duševne bolezni ter z alkoholom in drogami povezane začasne duševne motnje. Kjer je bila potreba po mnenju sodnega izvedenca, je bil v večini primerov klican le en sodni izvedenec psihiatrične stroke. Iz sodne prakse se je izkazalo, da sodni izvedenec psiholog samostojno v nobenem primeru ni zadostoval kriterijem za celostno in dokončno presojo o duševnem stanju obdolženca. V vseh primerih, kjer sta bila dva izvedenca, sta bili njuni mnenji enotni. Iz analize pritožbenih razlogov je bilo mogoče razbrati, da so se v vseh analiziranih judikatih, razen v enemu, različni razlogi nanašali na prištevnost. Skozi analizo stališč ljudi je bilo ugotovljeno, da imajo udeleženci o neprištevnih osebah negativno mnenje in jih vidijo kot nevarne, nepredvidljive ljudi, z nizko samokontrolo. Kljub temu so udeleženci v primerih lažjih kaznivih dejanj bolj nagnjeni h kaznovanju prištevnega storilca kot neprištevnega. Preko prepoznave prištevnosti storilca skozi resnično zgodbo se je izkazalo, da so udeleženci v več kot 50 % primerov enako ugotovili prištevnost opisanega storilca, kot jo je dosodilo sodišče.
Ključne besede: neprištevnost, sodna praksa, percepcija, stališča, duševne motnje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 378; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Presoja čezmejnega elementa pri svoboščinah notranjega trga EU : magistrsko delo
Mia Zemljič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zahtevo po čezmejnem elementu pri svoboščinah notranjega trga. Določbe PDEU o svoboščinah notranjega trga se uporabljajo samo, če v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve obstaja čezmejni element. Odsotnost čezmejnega elementa pomeni, da gre za povsem notranji položaj, ki je v skladu s povsem notranjim pravilom zunaj področja uporabe teh določb in posledično tudi zunaj pristojnosti Sodišča EU. Povsem notranji položaji ostajajo v pristojnosti držav članic in so v celoti podvrženi njihovemu nacionalnemu pravu. Za pravilno razumevanje pojmov čezmejnega elementa in povsem notranjih položajev je nujno poznavanje obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Za izpolnitev zahteve po čezmejnem elementu se je tradicionalno zahtevalo dejansko čezmejno gibanje oz. dejanski čezmejni element, vendar so se negativne posledice takšnega pristopa kazale kot lažni negativi in obratna diskriminacija, ki jih je Sodišče EU v svoji novejši sodni praksi poskušalo odpraviti oz. vsaj omiliti s tem, da je s široko razlago razširilo pojem gibanja in s tem obstoj čezmejnega elementa, s tem pa hkrati omejilo primere, ko govorimo o povsem notranjih položajih, pri čemer je navedeno še posebej očitno na področju prostega gibanja oseb, ki danes ne pomeni več samo ekonomske svoboščine, saj pravo EU omogoča prosto gibanje tudi ekonomsko neaktivnim osebam, ki so varovane z določbami PDEU o državljanstvu Unije. Poleg tega pa je Sodišče EU oblikovalo tudi določene izjeme od zahteve po čezmejnem elementu in povsem notranjega pravila na področju prostega pretoka blaga in državljanstva Unije, ki omogočajo, da se pravo EU lahko uporabi tudi, kadar v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve ne obstaja čezmejni element. Posledično je postalo vprašanje, ali neka zadeva spada na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, zelo zapleteno vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti brez poznavanja obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Logična postopkovna posledica dejstva, da povsem notranji položaji ne spadajo na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, je nepristojnost Sodišča EU na podlagi člena 267 PDEU in nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki izhajajo iz zadev, ki se nanašajo na povsem notranje položaje. Kljub temu pa je Sodišče EU večkrat odgovorilo tudi na predhodna vprašanja, ki so izhajala iz nacionalnega postopka, v katerem so bili vsi elementi omejeni na samo eno državo članico. Gre za tradicionalno zelo kaotično in nejasno področje sodne prakse Sodišča EU, pri čemer je korak v pravo smer pomenila novejša zadeva Ullens de Schooten, v kateri je Sodišče EU prvič sistematiziralo vse vrste zadev, v katerih lahko odstopi od splošnega pravila in tradicionalni trilogiji Dzodzi, Guimont, Oosthoek dodalo četrto – Libert. Zahteva po čezmejnem elementu je na prvi pogled jasen in neposreden koncept, ki logično sledi besedilu in ciljem določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, vendar pa sodna praksa Sodišča EU kaže povsem drugačno sliko, zato so se pojavile ideje o spremembi in celo o odpravi zahteve po čezmejnem elementu.
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, svoboščine notranjega trga, čezmejni element, povsem notranji položaji, sodna praksa Sodišča EU, povsem notranje pravilo, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 767; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (836,62 KB)

10.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 884; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 16.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici