| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vplivi 6 - tedenskega osnovnega pripravljalnega obdobja na anaerobni prag plavalcev
Vasja Dover, 2020, diplomsko delo

Opis: Poglavitni cilj diplomske naloge je ugotovitev, za koliko lahko izboljšamo hitrost plavanja na anaerobnem pragu po 6-tedenskem osnovnem pripravljalnem obdobju. Hkrati je cilj tudi primerjava ostalih merjenih parametrov pred in po koncu pripravljalnega obdobja. Namen je pokazati, da so testiranja anaerobnega praga izjemno priročen in preprost pripomoček za oceno vzdržljivostnega profila plavalca. Raziskava je primerjala rezultate testiranja anaerobnega praga po sistemu OBLA (onset of blood lactate accummulation) med prvim merjenjem 9.9.2019 in drugim 21.10.2019. Šest plavalcev, trije moški in tri ženske, je izvedlo testiranje dvakrat. Merjeni parametri so bili hitrost plavanja, koncentracija krvnega laktata, število zaveslajev, frekvenca zaveslajev in frekvenca srca. Za določitev anaerobnega praga po sistemu OBLA smo uporabili postopek 3x4x200 metrov kravl. Ugotovili smo, da je kljub izboljšanju vseh merjenih parametrov nastala minimalna razlika v hitrosti plavanja na anaerobnem pragu. Zaključimo lahko, da je napredek po 6- tedenskem pripravljalnem obdobju očiten, vendar minimalen.
Ključne besede: plavanje, anaerobni prag, laktat, ciklizacija
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1022,17 KB)

2.
Avtomatizacija proizvodnega procesa obdelave ulitkov za avtomobilsko industrijo
Tomaž Pušnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na analizo projekta avtomatizirane obdelave ulitkov, za potrebe avtomobilske industrije na realnem primeru, ter ga primerja z ročnim načinom obdelave s strani človeške delovne sile. Najprej so predstavljena teoretična izhodišča ter proizvodni procesi, ki so potrebni za izdelavo ulitkov. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni in z izračuni podkrepljeni različni ekonomski kazalniki uspešnosti. Na podlagi rezultatov so bile potrjene zastavljene hipoteze. Ugotovljeno je bilo tudi, da je avtomatizirana obdelava ulitkov v livarnah pri večjih serijah, skoraj nujno potrebna za doseganje konkurenčnosti na trgu avtomobilske industrije.
Ključne besede: ekonomski kazalniki, nizkotlačno litje, prag pokritja, analiza projekta, lastna cena, robotska obdelava ulitkov
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 465; Prenosov: 0

3.
Postopek prevzema d.d. - primerjalno slovensko in makedonsko pravo
Nikola Georgievski, 2017, magistrsko delo

Opis: Avtor se v magistrskem delu ukvarja s postopkom in primerjavo prevzema delniške družbe v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljena je celotna normativna ureditev prevzemnega postopka v Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva. Maja leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. S tem se je zavezala spoštovati evropsko zakonodajo in uskladiti svojo nacionalno zakonodajo z evropsko. Makedonija je ob osamosvojitvi leta 1991 poudarila članstvo v Evropski uniji kot svoj strateški interes. Leta 2001 je ratificirala sporazum o stabilizaciji in asociaciji z državami članicami Evropske unije. S tem sporazumom se je zavezala postopoma uskladiti nacionalno zakonodajo z evropskimi pravili. Cilj prevzemne zakonodaje je zakonsko in učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic. Institut obvezne ponudbe omogoča manjšinskim delničarjem zapustiti ciljno družbo s tem, da delnice odsvojijo po pravični ceni. Magistrsko delo je razdeljeno na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena pravna ureditev prevzemov v Sloveniji, v drugem pa v Makedoniji. Tretji sklop je namenjen primerjavi slovenske in makedonske prevzemne zakonodaje.
Ključne besede: prevzem, postopek prevzema, makedonska prevzemna zakonodaja, slovenska prevzemna zakonodaja, prijateljski prevzem, sovražni prevzem, kontrolni delež, obvezna ponudba, prostovoljna ponudba, prevzemni prag, osebe, ki delujejo usklajeno, prevzemna namera.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 761; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (769,84 KB)

4.
Načrtovanje proizvodnje samonosne šasije iz ogljikovih vlaken
Klemen Pongračič, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru projekta Formula Študent smo izdelali šasijo iz kompozitov. Moj cilj je bil, da izdelam smernice za načrtovanje proizvodnje in jih uporabim na mojem primeru. Z lastnimi meritvami sem poiskal koeficiente in bližnjice, ki se lahko uporabijo za lažje načrtovanje. Z zapisanimi enačbami lahko z malo vhodnimi podatki izvemo količine potrebnih materialov in čase izdelave. Z večjo in bolj raznoliko vzorčno skupino bi lahko bile smernice natančneje določene in bi bile univerzalno uporabne v industriji kompozitov.
Ključne besede: Načrtovanje proizvodnje, kompoziti, ogljikova vlakna, epoksidna smola, prag pokritja
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 983; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament (v 28 državah članicah)
Mateja Ertl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.
Ključne besede: volitve v Evropski parlament, volilna pravica, volilne enote, volilni prag, volilne formule, kandidiranje, evropsko državljanstvo, države članice.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 843; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (652,44 KB)

6.
Optimizacija pranja delov v farmacevtski industriji
Matic Dobrajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: V proizvodnji zdravil so zahteve po čistem okolju in opremi na zelo visokem nivoju. Posledica hitrega tehnološkega razvoja so tudi novi procesi in tehnologije zagotavljanja čistoče. Čiščenje je proces odstranjevanja snovi, s katerimi zagotavljamo proizvodnjo kakovostnih zdravil. V poslovnem procesu podjetja prihaja do zavestnega uničevanja koristnih stvari z namenom, da v proizvodnem procesu dobimo v zameno še koristnejše proizvode ali kake druge učinke. Za ugotavljanje uspešnosti poslovanja podjetja je potrebno poznati to trošenje poslovnih prvin oziroma tako imenovanih inputov in ugotoviti višino njihove porabljene vrednosti. V magistrskem delu bomo s pomočjo zbranih podatkov naredili tehnološko in stroškovno analizo dveh pomivalno-dezinfekcijskih naprav proizvajalca Belimed, ki obratujeta v proizvodnih prostorih farmacevtskega podjetja. Gre za primerjavo obstoječega pomivalnega stroja z novim, ki ga je podjetje kupilo nedolgo nazaj. Skozi nalogo bomo stroškovno ovrednotili vse poslovne prvine, ki se porabljajo v obeh pomivalnih ciklih. Tako bomo stroškovno ovrednotiti en celotni pomivalni cikel in analizirali, ali se investicija nabave in inštalacije novega pomivalnega stroja povrne. Primerjali bomo tudi tehnologijo pomivanja obeh strojev, določili pomivalno delovno kapaciteto obeh naprav ter predstavili prednosti in slabosti delovanja omenjenih strojev. Glavni cilj je stroškovna kalkulacija in primerjava tehnologije pranja dveh pomivalno-dezinfekcijskih naprav proizvajalca Belimed.
Ključne besede: stroški, tehnologija pomivanja, poslovne prvine, prag pokritja, proizvodna kapaciteta, pomivalno-dezinfekcijska naprava
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 647; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

7.
Ugotavljanje praga zaznavanja razlik v jabolčnem soku z metodo senzoričnega trikotnika
Laura Lepej, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V januarju in februarju 2015 smo z metodo senzoričnega trikotnika ugotavljali prag zaznavanja razlik v jabolčnem soku sorte 'Jonagold'. Preizkus v iskanju »vsiljivca« smo opravili z osnovnošolskimi otroki, študenti in odraslimi. Za prvi trikotnik smo jabolčni sok razredčili z vodo na 85 %, za drugega na 70 %, za tretji trikotnik smo dodali citronsko kislino v odmerku 0,9 g/L in za četrti citronsko kislino v odmerku 1,35 g/L. Vzorce smo nalili v oštevilčene kozarce po določenih zaporedjih. Dokazali smo, da so bile razlike v vseh štirih trikotnikih zaznavne. Pri prepoznavanju vsiljivca so bili v prvih treh trikotnikih odrasli uspešnejši od otrok in študentov. Pri razredčitvah z vodo so vsi preskuševalci lažje prepoznali vsiljivca pri večji razredčitvi. Pri dodatkih citronske kisline pa je več preskuševalcev prepoznalo vsiljivca pri manjšem dodatku kisline. Na splošno so vsiljivca največkrat prepoznali odrasli preskuševalci, glede na spol pa deklice v skupini osnovnošolskih otrok.
Ključne besede: jabolčni sok, senzorično ocenjevanje, senzorični trikotnik, prag zaznavanja okusa, citronska kislina
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 776; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (890,63 KB)

8.
TVEGANJE POSLOVNE BANKE PRI FINANCIRANJU PREVZEMOV S FINANČNIM VZVODOM
Metka Čretnik Zavec, 2012, magistrsko delo

Opis: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Ključne besede: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Objavljeno: 07.06.2013; Ogledov: 1692; Prenosov: 2

9.
Primerjava med porazdelitvijo izbranih genetskih profilov pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo in pri kontrolni skupini zdravih posameznikov
Igor Sovec, 2013, magistrsko delo

Opis: Kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB) je kompleksna avtoimunska bolezen, na razvoj katere vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi polimorfizmi v številnih genih. Namen magistrskega dela je bil na temeljih znanih rizičnih genotipov za polimorfizme posameznega nukleotida (SNP-jev) v oz. bližini kandidatnih genov, ki smo jih povezali s slovenskimi bolniki s KVČB, CB, CBr in UC, izdelati genetske profile pri bolnih in zdravih posameznikih ter na podlagi analize razlik v porazdelitvah ugotoviti, pri katerih pragih, številu oz. deležu genotipov z rizičnimi aleli, genetski profili najbolje napovejo tveganje za razvoj KVČB, CB, CBr in UC v slovenski populaciji. V ta namen smo pri različnih pragih računali parametre za ugotavljanje napovedne moči diagnostičnega testa. V magistrskem delu smo 16 kandidatnih genov in 2 genetska lokusa od 30 na podlagi 19 kandidatnih SNP-jev od 32 statistično značilno, P ≤ 0,05, povezali s slovenskimi bolniki s KVČB in/ali s CB, CBr in UC. Med njimi tudi gen PTGER4, ki smo ga na podlagi SNP-ja rs10512734, za katerega smo gensko tipizacijo izvedli sami, povezali s CBr in UC. Pri pragih, pri katerih je imelo 16 genetskih profilov največjo napovedno moč, je bila specifičnost visoka, saj se je gibala med 82 % in 98 %, vendar pa je bila takrat občutljivost nizka in se je gibala med 9 % in 38 %. LR+ genetskih profilov pri teh pragih se je gibal med 1,75 in 3,65, razen v primeru genetskega profila za napoved povečanega tveganja za razvoj CBr, kjer je bila pri pragu ³ 5 homozigotnih genotipov z rizičnimi aleli vrednost LR+ 15,10, zaradi česar je to genetski profil z največjo napovedno močjo. Na podlagi genetskih profilov, izdelanih na testni populaciji, smo ugotovili, da se tveganje za razvoj KVČB, CB, CBr in UC poveča pri posameznikih z večjim številom genotipov z rizični aleli, vendar pa je njihova napovedna moč prešibka, Youdenov indeks se je gibal med 0,07 in 0,24, za napoved tveganja v splošni slovenski populaciji, v kateri je prevalenca KVČB in njenih podtipov nizka. Vseeno pa lahko rečemo, da je naša raziskava pomemben korak k razvoju napovednih modelov, ki bi jih z nadaljnjim raziskovanjem in vključitvijo večjega števila vzorcev, dodatnih SNP-jev ter kombinacije biooznačevalcev s kliničnimi lastnostmi v prihodnosti lahko uporabili za napovedovanje tveganja.
Ključne besede: kronično vnetna črevesna bolezen (KVČB), Crohnova bolezen (CB), refraktorna oblika Crohnove bolezni (CBr), ulcerozni kolitis (UC), genetski profil, diagnostični test, polimofizem posameznega nukleotida, genotip, homozigot, heterozigot, alel, asociacijska analiza, prag
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 1364; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (9,33 MB)

10.
Določevanje hitrosti širjenja utrujenostne razpoke v zvarnem spoju pri majhnih prirastkih
Jožef Predan, Nenad Gubeljak, Maks Oblak, Janko Legat, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Standardi in dokumenti za določitev hitrosti širjenja razpoke predvidevajo uporabo standardnih preizkušancev, na katerih je mogoče meriti dolžino razpoke od nekaj deset do nekaj sto milimetrov prirastka. Problem postaja težaven pri zvarnih spojih, kadar se merijo prirastki razpoke na skupni razdaljile nekaj milimetrov. Za to so poglavitni razlogi naslednji: utrujanje poteka z relativno nizko amplitudo faktorja intenzitete napetosti v področju utrujenostnega praga, mikro strukturna in trdnostna heterogenost zvarnega spoja, zaostale napetosti kot posledica varjenja, med utrujanjem se način odpiranja razpoke lokalno spreminja iz enoosno nateznega na ravninsko strižno in nasprotno. Omenjeni dejavniki se kažejo z izrazito neurejeno sliko hitrosti širjenja utrujenostne razpoke. V prispevku je opisan postopek za predobdelavo eksperimentalno izmerjenih vrednosti (prirastek razpoke, št. nihajev), ki omogoča zanesljivejšo določitev hitrosti širjenja utrujenostne razpoke v zvarnem spoju za majhne prirastke do zloma, ko faktor intenzitete napetosti preseže lomno žilavost.
Ključne besede: zvarni spoji, utrujenostna razpoka, faktor intenzivnosti napetosti, prag
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1477; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (186,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici