| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KORELACIJA OBSEGA PROMETA IN KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA S PRAŠNIMI DELCI V MESTU MARIBOR
Marko Golnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaževala iz cestnega prometa so eden izmed glavnih virov, ki vplivajo na koncentracije delcev PM10 v mestih, ter negativno vplivajo na človekovo zdravje. V diplomski nalogi obravnavamo korelacije med kakovostjo zunanjega zraka z delci PM10 in prometnimi podatki iz avtomatskih števnih mest v Mariboru. Po naših ugotovitvah korelacij med omenjenimi parametri ni, zato smo se odločili za postavitev novega merilnega mesta v središču Maribora. Z novim merilnim mestom bomo dobili bolj izpopolnjeno merilno mrežo v MOM, boljše informacije o kakovosti zraka v središču mesta hkrati pa možnost boljše prepoznave zveze med prometom in koncentracijami delcev PM10.
Ključne besede: promet, Maribor, onesnaževala, prašni delci PM10
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1412; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (20,99 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA OKOLJSKIH CON V EVROPI
Nataša Gajšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Emisije onesnaževal iz cestnega prometa v ozračje so pereča težava po vsej Evropi. Zlasti v urbanem okolju imajo negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Z uvedbo okoljskih con želijo te negativne vplive zmanjšati. V diplomski nalogi smo opravili primerjalno analizo okoljskih con v Evropi. Raziskali in primerjali smo, kako se po evropskih mestih razlikujejo velikost, časovne omejitve, omejitve dostopa vozil v okoljsko cono glede na kategorijo, emisijske lastnosti, namen in maso. Rezultati raziskave predstavljajo osnovo za projektiranje okoljske cone v Mariboru.
Ključne besede: prašni delci PM10, okoljska cona, omejevanje prometa
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 1611; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

3.
Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini
Daša Golavšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini je poskušati prikazati, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji in Celjski kotlini, glede onesnaženosti zraka z onesnaževali, kot so ozon, dušikovi oksidi, trdi delci PM10 in žveplov dioksid. Po preučevanju dejanskega stanja v Celjski kotlini, za katero je že raziskano, da spada kritično in dolgotrajno med najbolj onesnažena območja in je zato ena pomembnih državnih nalog in zahteva čimprejšnjo rešitev. Nato pa smo se osredotočili na prikaz stanja v Celju v obdobju od leta 2007 do 2011 in ugotavljali, kako na onesnaženost zraka vplivajo nekateri meteorološki elementi, kot so hitrost vetra, zračni pritisk in temperatura zraka. Visoke koncentracije onesnaževal niso odvisne samo od onesnaževal, ki v ozračje s svojim obratovanjem izpuščajo določene emisije, ampak na višino koncentracij vpliva dejansko stanje vremenskih situacij.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, Celjska kotlina, Cinkarna Celje, žveplov dioksid (SO2), prašni delci (PM10), dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), meteorološki parametri.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1117; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

4.
Določanje in kemometrijska analiza organskih spojinadsorbiranih na prašne delce PM10
Alen Miuc, 2017, doktorska disertacija

Opis: Namen naše raziskave je bil določanje okolju nevarnih organskih spojin adsorbiranih na prašne delce PM10. Vzorce smo odvzeli v skladu s standardom SIST EN 12341:2014. Po gravimetrijskem določanju delcev PM10 smo vzorce uporabili še za določitev kemične sestave in preučitev pomembnih sezonskih razlik v sestavi organskih snovi, ki jih vsebujejo delci PM10. V ta namen smo razvili analizno metodo za določevanje organskih spojin v ekstraktih vzorcev prašnih delcev PM10 s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. S pomočjo kemometrijskih metod smo določili pomembne sezonske in lokacijske razlike sestave organskih spojin v zraku nad Mariborom. Določali smo sestavo spojin, ki označujejo onesnaženost in ugotavljali, katere spojine so antropogenega izvora. Ugotavljali smo, kako se sestava razlikuje glede na letni čas in odvzemno mesto vzorčenja. PM10 je frakcija respirabilnih prašnih delcev s premerom 10 μm ali manj. Suspendirani delci v zraku so naravnega (gozd, cvetni prah, padavine, neurja, vegetacija, vulkanski pepel...) ali antropogenega izvora (emisije industrije, prometa, sežig fosilnih goriv, biomase, kmetijstvo). Glede na izvor delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni delci se sproščajo v ozračje direktno. Velik del organskih aerosolov v atmosferi je mogoče pripisati sekundarnim organskim aerosolom (SOA), ki nastajajo pri oksidaciji hlapnih organskih spojin (VOC) z atmosferskimi oksidanti kot so O3, OH• radikali in NO3• radikali. Fotokemični procesi vplivajo na kemično sestavo organskih spojin in njihove fizikalno-kemijske lastnosti kot so hlapnost, higroskopičnost ali kondenzacijsko aktivnost SOA spojin. Zakonsko predpisana 24-urna mejna koncentracija za delce PM10 je 50 μg/m3. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 so praviloma v zimskem letnem času. Povišana raven delcev PM10 je predvsem posledica lokalnih izpustov. Dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji je posledica kurjenja lesa gospodinjstev. Raziskovalno delo zaznave in določanja spojin organskih onesnaževal vključuje 120 standardno odvzetih vzorcev prašnih delcev (standard SIST EN 12341:2014) z uporabo nizko volumskega vzorčevalnika, ter analitsko določevanje s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC/MS). Za določanje polarnih organskih spojin smo uporabili sililiranje kot kemijsko tehniko derivatizacije. Nabor organskih spojin v ekstraktih prašnih delcev PM10 vključuje maščobne kisline, n- in izo-alkane, ftalatne estre, siloksane, sterole, sladkorje, sladkorne alkohole, dikarboksilne kisline, spojine razgradnje lignina in lesnih smol, policiklične organske ogljikovodike, organske dušikove spojine ter produkte sekundarne oksidacije monoterpenskih spojin. S pomočjo kemijske karakterizacije smo določili sezonske in lokacijske razlike merilnih mest. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so korelacijska analiza, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, analiza variance (ANOVA). V toplejših letnih časih prevladujejo na prašnih delcih adsorbirane biogene spojine nad antropogenimi spojinami. Pozimi prevladujejo antropogene organske spojine. Najbolj reprezentativne spojine zimskih vzorcev zraka so: levoglukozan, manozan, spojine ftalatnih estrov, spojine razgradnje ligninov in palmitinska kislina. Poleti prevladujejo derivati sladkorjev in sladkornih alkoholov. Na razlike vzorcev glede na sestavo organskih spojin najbolj vplivajo spojine PAHov, 1,3,5-trifenilbenzen, pinonska kislina, DEHP, glicin, nonanojska kislina (C9:0), ter jabolčna kislina in adipinska kislina. V številnih vzorcih je bil prisoten razpotegnjen kromatografski vrh neločene kompleksne mešanice (NKM), ki se razlikuje glede na letni čas in sestavo. Izvor NKM pozimi pripisujemo kurjenju fosilnih goriv ter izpuhov motornih vozil, poleti pa fotooksidacijskim procesom monoterpenov. Do lokacijskih razlik v sestavi organskih spojin adsorbiranih na ekstraktih vzorcev PM10 prihaja zaradi različnih antropogenih in biogenih izpustov, obremenjenosti posamezne
Ključne besede: PM10, EN 12341, prašni delci, organske spojine, GC/MS.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 519; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici