| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ŠKODLJIV VPLIV PRAHU NA DIHALNI SISTEM DELAVCEV PRI IZDELAVI PRAŠKASTIH PREMAZOV
Karmen Mrak, 2009, diplomsko delo

Opis: Proizvodnja praškastih premazov je v primerjavi s proizvodnjo klasičnih premazov okolju in ljudem bolj prijazna, saj praškasti premazi ne vsebujejo organskih topil. Pojavi pa se problem povečanega prašenja, ki lahko ogroža zdravje delavcev in moti potek proizvodnje. Naš namen je opozoriti na splošne nevarnosti in bolezni, ki jih povzroča prah v proizvodnji ter poiskati možne rešitve za zmanjšanje prašenja. Z merjenjem velikosti delcev in njihove porazdelitve ter zaprašenosti delovnih mest smo predstavili, kakšni so pogoji dela pri izdelavi praškastih premazov. Na podlagi teh meritev in opazovanja samega poteka proizvodnje smo izdelali nekaj predlogov, s katerimi bi lahko zmanjšali prašenje in s tem izboljšali pogoje za delo. Obstoječi odsesovalni sistem omogoča montažo dodatnih odsesovalnih nap. Prašenje pri tehtanju surovin pa bi lahko zmanjšali z uporabo predlaganega pokrova šaržirne posode. Dodatne napore je potrebno vložiti v osveščanje delavcev o škodljivem vplivu prahu na njihov dihalni sistem in o nujnosti uporabe osebne varovalne opreme.
Ključne besede: Prah, praškasti premaz, bolezni dihal, zaprašenost, osebna varovalna oprema.
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 1839; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

3.
VISOKOTLAČNA MIKRONIZACIJA SISTEMOV VIŠJE VISKOZNOSTI
Zoran Mandžuka, 2010, doktorska disertacija

Opis: Namen raziskave je določiti vpliv obratovalnih parametrov PGSSTM mikronizacije na fizikalno-kemijske lastnosti praškastih delcev modelnih substanc estrov maščobnih kislin (monostearat in tristearat) in praškastih lakov. Uspešna izvedba PGSSTM mikronizacije temelji na poznavanju faznih ravnotežij. Določili smo potek talilnih krivulj (S — L faznih prehodov) v p,T diagramu za sistema monostearat/CO2 in tristearat/CO2. Pod tlakom CO2 se obema substancama zniža tališče oziroma ima S — L krivulja temperaturni minimum v p,T diagramu. Znižanje tališča ob prisotnosti plina, ki je posledica raztapljanja plina v substanci, je izrazitejše za sistem tristearat/CO2. Pri tlaku 500 bar smo opazili tudi fazno inverzijo za sistem tristearat/CO2, ki je nastopila zaradi spremembe gostote faz pod vplivom visokega tlaka. Prav tako smo za oba sistema določili ravnotežne sestave L — G faz s statično analitično metodo v tlačnem območju od 0 bar do 450 bar in pri temperaturah 70 °C in 90 °C. Topnosti CO2 v maščobi so visoke, in sicer do 85 mol.% za monostearat (400 bar in 70 °C) ter do 96 mol.% za tristearat (400 bar in 70 °C). Topnosti maščob v CO2 so nizke, do 1 mol.% v obeh primerih. Na osnovi pridobljenih podatkov o tališču in topnosti smo izvedli šaržne mikronizacije v območju tlakov med 60 in 215 bar pri 64, 70 in 80 °C za monostearat in pri 54, 60 in 70 °C za tristearat. Mikronizirane vzorce smo analizirali glede na stopnjo kristaliničnosti in kristalno obliko, na velikost in morfologijo delcev po mikronizaciji in po 3 mesecih skladiščenja pri 20 °C za monostearat in pri 5 in 20 °C za tristearat. Na osnovi DSC termogramov smo ugotovili zmanjšano stopnjo kristaliničnosti, 20 — 40 % pri različnih obratovalnih pogojih glede na izhodiščno substanco. Po 3 mesecih se je kristaliničnost mikroniziranih delcev povečala in v primeru tristearata dosegla tudi kristaliničnost izhodiščnega vzorca. Po procesiranju so delci ohranili kristalno obliko. Monostearat, ki je bil hranjen 3 mesece pri 20 °C, še vedno ohrani najstabilnejšo β obliko, medtem ko se pri tristearatu pod istimi pogoji pojavi transformacija iz β' v β obliko. Povprečna velikost delcev, izmerjena z granulometrično lasersko metodo po mikronizaciji, se zmanjša na 7 — 40 µm glede na obratovalne pogoje. S časom delci aglomerirajo. SEM analiza je pokazala, da delci po mikronizaciji postanejo porozni in nepravilnih oblik. Rekristalizacija delcev s časom je očitnejša za vzorce tristearata, skladiščenih pri 20 °C, kjer se na površini pojavijo igličasti kristali. Zaradi očitnejših sprememb s časom zgoraj omenjenih fizikalno-kemijskih lastnosti smo mikronizirane delce tristearata hranili tudi pri 5 °C. Rezultat je pokazal upočasnitev rekristalizacije in aglomeracije, ohranitev srednje stabilne β' kristalne oblike ter spremembo površine delcev le zaradi nižje temperature. Razvoj novega procesa pridobivanja praškastih lakov je obsegal eksperimente visokotlačne mikronizacije po PGSSTM postopku. Izvedli smo šaržne in kontinuirne mikronizacije posamičnih komponent zmesi, kontinuirne mikronizacije zmesi brez polnil in pigmentov in nato še mikronizacije zmesi s polnili in pigmenti. Pri mikronizacijah zmesi brez pigmentov in polnil smo opazovali vpliv procesnih parametrov, in sicer koncentracijo suspenzije (2, 4, 6 % w/v), tlak CO2 (110 — 160 bar) in tip šobe (premer in kot pršenja), na velikostno porazdelitev delcev proizvedenega prahu. Na osnovi rezultatov aplikacije premazov smo dodatno izvedli mikronizacije pri različnih temperaturah (120 — 160 °C). Posamezne vzorce smo analizirali na elektronskem mikroskopu (prerez delcev z ionsko puško) ter izvedli termično analizo (Mettler Toledo). Pri mikronizacijah s pigmenti in polnili je delo obsegalo načrtovanje postopka visokotlačne mikronizacije in pripravo procesne sheme, mikronizacijo zmesi s pigmenti na osnovi danih receptur iz osnovnih surovin, pripravo dodatne recepture s povečano količino odplinjevalca, dodatek končnemu vzorcu snovi zaradi
Ključne besede: superkritični CO2, S – L fazni prehodi, ravnotežne topnosti, difuzijski koeficient, PGSSTM, fizikalno-kemijske lastnosti, gliceridi, praškasti premazi
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 3391; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (9,34 MB)

4.
VPLIV KOMPONENT NA PROTIKOROZIJSKO DELOVANJE PRAŠKASTEGA LAKA
Minka Hrastnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil z obstoječimi metodami in postopki razviti praškasti lak s povečanimi protikorozijskimi lastnostmi. S testiranjem smo ugotavljali vpliv različnih protikorozijskih pigmentov na protikorozivno delovanje. V razvojnem laboratoriju praškastih lakov Cinkarne Celje, PE Kemija Mozirje, smo razvili praškaste lake za protikorozijsko zaščito. Praškasti laki (PL) so barve v prahu, ki nudijo zaščito vsem vrstam kovinskih izdelkov. V primerjavi s klasičnimi premazi imajo številne ekološke in ekonomske prednosti. Praškasti laki so 100 % suha snov, zato ob njihovi uporabi ne prihaja do izpustov hlapnih komponent v zrak in do emisij v vodo. Ker ne vsebujejo toksičnih snovi, so varni za uporabnike. Ne vsebujejo vnetljivih komponent, zato ni nevarnosti za vžig ali eksplozijo. Za doseganje povečane korozijske odpornosti končnih izdelkov je potrebno pred lakiranjem s končnim lakom material zaščititi še s protikorozijskim PL. Poglavitni parameter za protikorozijski PL je dobra korozijska obstojnost, ki se določa s standardizirano metodo za določanje relativne korozijske obstojnosti lakiranih ploščic v kontrolirani slani atmosferi. Postopek je potekal v slani komori s pršenjem slane meglice po zahtevah standarda. Ugotovljali smo, kako po določenem času izpostavljenosti v slani komori vzdržijo testni laki v primerjavi s konkurenčnimi. Rezultat je pokazal, da nekateri pigmenti, ki smo jih uporabili, ugodno vplivajo na korozijsko obstojnost PL. Na osnovi dobljenih rezultatov primerjalno na konkurenčni izdelek, smo razvili praškasti lak s protikorozijskim delovanjem (primer), ki je primeren za komercialno uporabo.
Ključne besede: praškasti lak, korozija, protikorozijska zaščita, slana komora
Objavljeno: 07.11.2012; Ogledov: 1435; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

5.
VPLIV PIROGENEGA SiO2 IN Al2O3 NA REOLOŠKE LASTNOSTI PRAŠKASTEGA LAKA
Tomaž Rozoničnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Praškasti lak je, kot že ime pove, sestavljen iz prašnih delcev. Prah je suha trdna snov, sestavljena iz velikega števila finih delcev in ob stresanju prosto teče. Ima lastnosti trdnega materiala, obenem pa tudi lastnosti, podobne tekočinam. Za uspešno nanašanje praškastega laka na objekt mora le-ta dobro teči, kar pomeni, da se ustrezno zmeša z zrakom in fluidizira, obenem pa se mora ob elektrostatskem lakiranju dovolj naelektriti in oprijeti lakiranega objekta. Omenjene lastnosti niso vedno optimalne, zato jih izboljšujemo z dodajanjem različnih dodatkov. V glavnem gre za pirogene nano materiale, ki obdajo delce praškastega laka in delujejo kot mazivo, po mehanizmu, ki je podoben delovanju kroglic v krogličnem ležaju. Pri praktičnem delu v laboratoriju smo pirogeni material s pomočjo mešanja porazdelili med delce praškastega laka. Na površini delcev praškasti lak tvori tanek sloj, ki deluje kot mazivo in omogoča neovirano drsenje delcev drug ob drugem. S poskusi smo skušali ugotoviti optimalni delež različnih fluidizacijskih dodatkov v praškastem laku. Že manjši dodatek precej poveča fluidizacijo in izboljša tečenje prahu. Z nadaljnim dvigovanjem deleža se fluidizacija do določene mere povečuje, nato doseže maksimalno vrednost, nakar se zaradi presežka fluidizacijskega sredstva, ki samo po sebi slabo teče, zopet poslabša. Reološke lastnosti prahu smo določali z reometrom FT4, ki deluje po principu določanja navora, potrebnega za vrtenje rotacijskega telesa. Meritve so bile ponovljive in v veliki meri avtomatizirane. Poleg tega smo pripravljenim vzorcem določali nasipni kot ter opazovali obnašanje prahu pri lakiranju in lastnosti zapečenega praškastega laka. Vzorce prahu smo opazovali tudi s pomočjo elektronskega mikroskopa in tako dobili vpogled v strukturo posameznih materialov. Pomembna je bila tudi granulacijska sestava prahu. Ugotovili smo, da večji delež finih delcev fluidizacijo zaradi velike specifične površine poslabša. Preveč grobi delci potrebujejo več energije za svoje premikanje, kar zopet ne vpliva najbolje na tečenje prahu. Opaziti je bilo tudi razliko med različnimi fluidizacijskimi dodatki, kar izhaja iz njihove različne granualcije, kemijske sestave in površinske obdelave.
Ključne besede: praškasti lak, praškasti premaz, SiO2, pirogena silika, Al2O3, fluidizacija, reometer FT4
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1412; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici