| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med ekološko in konvencionalno rejo prašičev glede na proučevane rastne, pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa
Marko Ocepek, 2010, magistrsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa prašičev (n=67) vzrejenih na konvencionalni način (KON) ali po načelih ekološke reje (EKO), ki so pomenila podaljšanje laktacije, več prostora v reji, izpuste in uporabo ekološke krme. Poskus je potekal v raziskovalno pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru do starosti prašičev 26 tednov. V času poskusa smo merili mikro klimatske parametre v prostorih KON in EKO skupine, beležili dnevno porabo krme (na skupino) in spremljali rast (tehtanje pri starosti 4, 6, 11, 22 in 26 tednov). Prašiči so bili nato zaklani v bližnji komercialni klavnici po standardnem postopku, kjer smo tudi opravili meritve klavnih lastnosti in kakovosti mesa. Ob primerljivi temperaturi in hitrosti gibanja zraka smo v prostorih KON skupine izmerili višje vsebnosti plinov NH3, CO2 in H2S kot v skupini EKO prašičev. Med EKO in KON skupino pujskov v času laktacije (0-4 tednov) nismo ugotovili značilnih razlik v prirastu. V obdobju od 4. do 6. tedna starosti so prašiči EKO skupine, ki niso bili odstavljeni, priraščali počasneje kot prašiči v kontroli (KON), ki so že bili odstavljeni. Zaostajanje v rasti pri EKO prašičih se je nadaljevalo vse do zadnje faze pitanja (22.-26. teden), v kateri sta obe skupini imeli podoben prirast. Zaradi nižjega dnevnega prirasta v celotnem obdobju pitanja so imeli EKO prašiči ob zakolu nižjo živo maso in maso klavnega trupa, kar se je odrazilo na klavni kakovosti trupa (manjša dolga hrbtna mišica, manjše stegno). Glede lastnosti tehnološke kakovosti mesa smo pri EKO prašičih ugotovili višjo končno vrednost pH ter višjo vsebnost intramuskularne maščobe v dolgi hrbtni mišici. Naši rezultati kažejo, da podaljšanje laktacije pri EKO prašičih lahko vpliva na upočasnitev rasti in posledično slabšo klavno kakovost. Povečanje intramuskularne maščobe pri EKO prašičih pripisujemo učinku kompenzacijske rasti v zadnjem obdobju rasti.
Ključne besede: Ključne besede: prašiči / ekološko kmetijstvo / prirast / klavne lastnosti / kakovost mesa
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 4314; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (379,44 KB)

2.
Vpliv sezone na rastne, pitovne in klavne lastnosti prašičev
Tadej Rojs, 2013, diplomsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali rastne, pitovne in klavne lastnosti prašičev (n=240), ki smo jih razdelili v poletno (POL) in zimsko (ZIM) skupino. V POL skupini je bila povprečna temperatura (T) 26,4 °C, medtem ko je bila v ZIM skupini 20,1 °C in je variirala med 7,0 °C in 32,2 °C. Vsi pujski so bili pripeljani iz farme Pristava pri povprečni starosti 70 dni in 26 kg. V času poskusa smo merili mikroklimatske pogoje v hlevih, beležili dnevno porabo krme (na skupino), spremljali rast in merili debelino hrbtne slanine (DHS) (pri starosti 71, 146 in 180 dni). Prašiči so bili nato pri starosti 181 dni zaklani v klavnici po standardnem postopku. V ZIM skupini smo izmerili višje vrednosti CO2 in nižjo koncentracijo O2 v primerjavi z POL skupino. Prašiči POL skupine so imeli skozi vsa obdobja pitanja slabšo konzumacijo krme v primerjavi z ZIM skupino. Zaradi slabše konzumacije v celotnem obdobju pitanja so imeli prašiči POL skupine nižji dnevni prirast, kar se je odrazilo v nižji živi masi ob zakolu in nižji masi klavnega trupa. Naši rezultati kažejo, da so nizke T in s tem povečana konzumacija vplivali na značilno poslabšanje konverzije (P=0,000) v ZIM skupini. Prav tako pa smo pri prašičih ZIM skupine ob zakolu zaznali višjo maso toplih polovic (MTP) in nižji odstotek mesnatosti (M).
Ključne besede: prašiči, sezona, prirast, pitovne lastnosti, klavne lastnosti, plini
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1113; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (761,01 KB)

3.
Klavna kakovost in kakovost mesa prašičev pitanih z dodatkom tanina v krmi
Petra Kračun, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv dodatka tanina v krmni mešanici za prašiče na njihovo klavno kakovost in kakovost mesa. Poskus je bil izveden v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. V poskus je bilo vključenih 100 tekačev obeh spolov. Prašiči so bili razdeljeni v 5 skupin: kontrolna skupina in 4 poskusne, ki so poleg osnovne krme dobivale dodatek tanina: Farmatan (kostanjev ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Contan (hrastov ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Tanex (kombinacija kostanjevega in hrastovega ekstrakta, 0,5 in 1 g/kg krmne mešanice). V raziskavi smo spremljali različne lastnosti klavne kakovosti (masa toplih polovic, debelina mišice in slanine, površina mišice in slanine, masa stegna, mesnatost trupa in stegna), kakovosti mesa (pH, barva, sposobnost za vezavo vode) ter sestave mesa (vsebnost maščob, vode, beljakovin, delež metmioglobina). Naši rezultati so pokazali, da dodatki različnih vrst in koncentracij taninov v krmni mešanici nimajo vpliva na preučevane lastnosti pri prašičih, prav tako pa nismo zaznali škodljivega učinka. Za povzročitev zaznavnega vpliva so bile izbrane koncentracije taninov verjetno prenizke. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo izključiti morebitnih koristnih oziroma škodljivih posledic uporabe večjih koncentracij tanina na klavno kakovost in kakovost mesa.
Ključne besede: prašiči, tanini, kakovost klavnega trupa, kakovost mesa, kemijska sestava mesa
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 2091; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (445,35 KB)

4.
VPLIV DODATKA TANINOV H KRMI PRAŠIČEV NA DINAMIKO RASTI PO ODSTAVITVI
Aleksandra Pungartnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil proučiti vpliv taninov kot dodatka h krmi na dinamiko rasti pujskov po odstavitvi. Raziskava je potekala v rejskem središču za plemenske svinje Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC), Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, od novembra 2012 do junija 2013. V raziskavo je bilo vključenih 94 pujskov različnih pasem iz dveh ločenih poskusov. Kontrolna (n = 53) in testna skupina (n = 41) sta bili krmljeni z enako krmo, le da je bil v krmo testne skupine dodan tanin v koncentraciji 0,03 % (300 g/t krme). Znotraj posamezne skupine (kontrolna, testna) smo pujske razdelili glede na telesno maso v tri razrede: lahki (< 6000 g), srednji (6000–8500 g) in težki (> 8500 g). Tekom poskusa se je v kontrolni skupini razlika med lahkimi in srednjimi sicer zmanjšala in pri starosti 51 dni ni bila več statistično značilna (p ≥ 0,05), vendar pa so do konca poskusa razmerja telesnih mas med lahkimi, srednjimi in težkimi ostajala enaka kot ob odstavitvi. V taninski skupini je bil povprečni prirast lahkih pujskov v celotnem poskusnem obdobju (starost: 30 – 86 dni) značilno višji (598 ± 102 g/dan; p < 0,05) v primerjavi s srednjimi in težkimi pujski. Posledično se je pri starosti 51 dni telesna masa lahkih pujskov povsem približala telesni masi srednjih, jo ob koncu poskusa (starost: 86 dni) presegla in se povsem izenačila s telesno maso težkih pujskov (≈ 38 kg). Glede na rezultate poskusa lahko sklepamo, da ima tanin, kot dodatek h krmi, ugoden vpliv predvsem na rast lahkih pujskov.
Ključne besede: prašiči, tanini, telesna masa, dnevni prirast.
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 1404; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (627,43 KB)

5.
FINANČNA ANALIZA INVESTICIJE V NOVOGRADNJO HLEVA IN KLAVNO PREDELOVALNEGA OBRATA V PRAŠIČEREJI
Sonja Pogorevc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Za podporo odločitvi investirati v novogradnjo hleva za svinje in klavno predelovalni obrat na analizirani kmetiji smo razvili model, ki bo služil kot podpora pri odločitvi za investicijo. Na strani odhodkov model zajema stroške kot so: krma, surovine, elektrika, voda,…, na strani prihodkov pa prodajo mladic in pitancev, ter končnih proizvodov (salame, prekajena rebra, meso iz tunke, zaseka). Rezultati kažejo, da se investicija v novogradnjo hleva za 30 plemenskih svinj, pri 8 % obrestni meri, povrne glede na parametre po dveh letih obratovanja hleva v 10. letu, NSV znaša 4.435 €. Pri 5,50 % obrestni meri se investicija povrne glede na vhodne parametre modela (prav tako po dveh letih obratovanja hleva) v 9. letu, kjer je ocenjena NSV znaša 8.308 €. Rezultati klavno predelovalnega obrata kažejo, da se investicija pri 8 % obrestni meri po štirih letih obratovanja povrne 17. leto, NSV znaša 3.421 €. Pri 5,50 % obrestni mera pa se investicija glede na vhodne parametre modela po treh letih obratovanja klavno predelovalnega obrata prav tako povrne 17. leto. Ocena NSV znaša 3.357 €.
Ključne besede: prašiči / predelava / investicija / neto sedanja vrednost
Objavljeno: 12.03.2015; Ogledov: 1441; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah – Specializirana prašičerejska kmetija
Valerija Jurkovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo zbirali podatke o pitanju prašičev v kmečkih rejah. Za raziskavo smo izbrali dve specializirani prašičerejski kmetiji (A in B) iz okolice Gornje Radgone. Na izbranih kmetijah smo najprej izvedli anketo in tako pridobili osnovne podatke o kmetiji (hlevih, boksih), živalih, krmljenju, načinu reje. Na vsaki kmetiji smo naključno izbrali po dva boksa in prašiče označili. V času pitanja smo prašiče štirikrat individualno stehtali ter dnevno merili porabo krme (na boks). Krmo smo tudi kemično analizirali. Ob zakolu smo v klavnici izmerili lastnosti klavne kakovosti. V času pitanja so imeli prašiči na obeh kmetijah primerljiv razpoložljiv prostor (precej nad minimalnimi standardi, na kmetiji A dodatno še izpust) in enako število krmilnih mest. Rezultati so pokazali primerljivo kemično sestavo krme (15 MJ metabolne energije, 150 g beljakovin/kg) kot tudi enako konzumacijo krme med celotnim pitanjem na kmetijah (2,51 kg/dan). Kljub temu je bil na kmetiji A dnevni prirast prašičev nižji (753 vs. 833 g) kot na kmetiji B, konverzija pa posledično večja (3,33 vs. 3,01 kg krme/kg prirasta). Zaradi večje mase živali ob zakolu na kmetiji B so imeli ti prašiči tudi večjo maso toplih polovic, sicer pa je bila klavna kakovost na obeh kmetijah primerljiva. Dobljene rezultate (razlike v prirastu in konverziji) lahko pojasnimo z opaženimi slabšimi razmerami v hlevu kmetije A: temnejši, prašen, zadušljiv hlev, le občasna prisotnost obogatitvenega materiala, neustrezne nastavitve krmilnikov in posledično večji raztros krme ter povečana agresija prašičev pri krmljenju.
Ključne besede: prašiči, pitanje, specializirana reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 982; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (638,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici