SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv kontrolorja na oceno mesnatosti pri prašičih
Peter Šlamberger, 2010, diplomsko delo

Opis: Klasifikacija prašičjih trupov temelji na meritvah debeline mišice in slanine, na podlagi katerih se izračuna deleža mesa v trupu. Meritve opravi kontrolor na koncu linije klanja. Zakonodaja EU predpisuje preverjanje kontrolorjev, vendar ne določa načina preverjanja. V raziskavi smo tako želeli preveriti statistični način nadzora, ki bi temeljil na vsakdanjem delu kontrolorjev in ne na posebnih nadkontrolah. Z uporabo analize kovariance smo na zbranih podatkih testirali, ali se regresijske premice (regresijski koeficienti in konstante) kontrolorjev med seboj značilno razlikujejo. Podatke smo dobili od priznane organizacije Bureau Veritas za leto 2009 (n = 229046) in vključujejo 8 kontrolorjev in 5 klavnic. Za analizo smo uporabili povprečne vrednosti meritev vsaj dvajsetih prašičev(ponovitev) po kontrolorju za vsak kilogram mase trupa v območju od 60 do 115 kg . Najprej smo primerjali glavne kontrolorje iz vsake klavnice. Z namenom razlikovanja med vplivom kontrolorja in vplivi, povezanimi s klavnico, smo primerjali kontrolorje, ki delajo v isti klavnici in meritve enega kontrolorja, ki dela v različnih klavnicah. Raziskava je pokazala, da med kontrolorji obstajajo pomembne razlike, da pa je vpliv klavnice večji od vpliva kontrolorja. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da je statistični nadzor na osnovi analize kovariance možen način nadzora.
Ključne besede: prašič, klasifikacija trupov, vpliv kontrolorja, merilna negotovost, statistična kontrola
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1624; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (976,36 KB)

2.
ANALIZA ORGANIZACIJSKEGA MODELA PREPREČEVANJA ŠKOD OD DIVJEGA PRAŠIČA IN VELIKIH ZVERI NA GORENJSKEM
Grega Kočar, 2013, diplomsko delo

Opis: Konfliktna razmerja med človekom in divjimi živalmi, ki povzročajo škodo v gozdu, na kmetijskih pridelkih, domačih živalih, čebelnjakih in drugi lastnini, so prisotna povsod po svetu (Marinko, 1993). Glede na določila zakona o divjadi in lovstvu se upravljavci in država v nobenem primeru ne morejo popolnoma izogniti tveganju škode od divjih živali. V diplomskem delu smo z analizo škodnih dogodkov in izplačil za povrnitev škode od divjega prašiča in velikih zveri od leta 2003 do leta 2012 dokazali, da se število škodnih dogodkov in s tem povezanih izplačil, ki jih povzročijo velike zveri v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju, povečuje. V nasprotju z velikimi zvermi pa se število škod in izplačil za povrnitev škode pri divjem prašiču v obdobju od leta 2003 do leta 2012 v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju znižuje. V opazovanem desetletnem obdobju, od leta 2003 do leta 2012, so velike zveri in divji prašič v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju skupaj povzročili za 227.694 € raznih stroškov. V te stroške pa niso vštete ure ocenjevanja škod in druge delovne ure preprečevanja škodnih dogodkov. Najbolj izstopa leto 2008, ko je bilo skupne škode za 47.755 €. Iz dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da je obstoječi organizacijski model za preprečevanje škod od divjega prašiča na Gorenjskem, kjer je Zavod za gozdove Slovenije glavni načrtovalec, izvajalci načrta pa so upravljavci lovišč, pravilen in optimalen. Pri nadaljnjem povečevanju prisotnosti velikih zveri na Gorenjskem in s tem povečevanju škod pa bo potrebno za velike zveri organizacijski model za preprečevanje škod na Gorenjskem izpopolniti.
Ključne besede: divji prašič, rjavi medved, volk, ris, organizacijski model preprečevanja škodnih dogodkov, Gorenjsko lovsko upravljavsko območje
Objavljeno: 27.02.2014; Ogledov: 756; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
VPLIV RAZLIČNIH TANINSKIH DODATKOV V KRMI PRAŠIČEV NA MIKROBIOLOŠKO SLIKO TANKEGA ČREVESA
Maja Golob, 2014, diplomsko delo

Opis: Od aprila do avgusta 2012 smo v hlevih Univerzitetnega kmetijskega centra Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvajali eksperiment s taninskimi dodatki v krmi prašičev, z namenom ugotoviti vpliv tanina v prehrani prašičev na mikrobiološko sliko tankega črevesa. V poskus je bilo vključenih 100 tekačev, ki smo jih razdelili v pet homogenih skupin. Prva skupina je bila kontrolna (T1), ostale pa so v krmi imele tanin: 0.5 (T2) in 1 (T3) g/kg krmne mešanice modificiranega kostanjevega tanina, 2 g/kg krmne mešanice kostanjevega tanina (T4) in 2 g/kg krmne mešanice hrastovega tanina (T5). Prašiči so šli v zakol, ko so dosegli 30, 60 in 90 kg. Ob zakolu smo odvzeli vzorce dvanajstnika, teščega in vitega črevesa. Razredčene vzorce črevesne vsebine smo nanašali na gojišča, namenjena rasti posameznim rodovom bakterij: Skupnemu številu bakterij (PCA), laktobacilom (MRS), bifidobakterijam (MRS z dodatkom cisteina), enterobakterijam (VRBG) in koliformnim bakterijam (ECC). Po inkubacijski dobi za posamezne bakterije smo prešteli kolonije bakterij, ki so zrasle na posameznih agarnih ploščah. Rezultati so pokazali, da se je antibakterijsko delovanje tanina pri 60 kg telesne mase prašičev najbolje kazalo v skupinah T3 in T4. Pri vseh agarjih je iz vzorcev T3 in T4 zraslo najmanj bakterij v primerjavi s T1, T2 in T5. Skupno število bakterij se je pri vseh treh delih črevesja v primerjavi s T1 povprečno zmanjšalo (pri T3 za 29 % in pri T4 za 32 %). Število laktobacilov se je zmanjšalo za 27 % in 33 %, število bifidobakterij pa za 24 % in 38 %. Število koliformnih bakterij se je zmanjšalo pri T3 za 21 % in pri T4 za 19 %, število enterobakterij pa se je zmanjšalo pri T3 za 28 % in pri T4 za 36 %. Tudi konsistenca blata je bila pri skupinah T3 in T4 boljša kot pri ostalih skupinah v poskusu, kar kaže na pozitivno delovanje tanina v prehrani prašičev.
Ključne besede: tanin, prašič, črevesne bakterije
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 909; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (689,44 KB)

4.
BIOLOGIJA SESNEGA OBNAŠANJA PRI PRAŠIČU: ONTOGENIJA, MEHANIZMI IN VZORCI
Janko Skok, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Pujski so že takoj po rojstvu izpostavljeni zahtevnemu socialnemu in fizičnemu okolju. Delijo si namreč isto območje prehranjevanja, to je vime matere. Zato so med laktacijo, dokler ne vzpostavijo stabilnega sesnega reda, izpostavljeni intenzivnim medsebojnim socialnim (tudi agresivnim) interakcijam. Ugotovili smo, da imajo v prvih dveh tednih po prasitvi na dogajanje med sesanjem in razporeditev pujskov na vimenu bistveno vlogo geometrijske (fizične) omejitve vimena oz. omejitev prostora. Vpliv geometrijskih omejitev vimena se odraža s proti sredini vimena »usmerjeno« porazdeljenostjo pujskov (t.i. grbasta distribucija), imenovano učinek sredine območja (ang. mid-domain effect). Naši rezultati dodatno kažejo, da pred vzpostavitvijo sesnega reda pujski vzpostavijo mehanizem vzdrževanja enakih interindividualnih razdalj, ki smo ga poimenovali skupinska sesna kohezivnost. Vendar pa so pujski, čeprav vzpostavijo skupinsko sesno kohezivnost, še vedno izpostavljeni neposrednemu medsebojnemu »boju« za seske. Ugotovili smo, da utegne imeti boj za seske prilagoditveno (adaptivno) funkcijo pri tekmovanju za omejen vir (t.j. kolostrum), pa tudi pri stimulaciji mlečnih žlez ter termoregulaciji. Kljub temu pa je določena mera urejenosti med sesanjem nujna, saj preprečuje pretirano bojevanje in zmanjša delež zgrešenih sesanj, kar končno poveča tudi preživitveno sposobnost pujskov. Sesna kohezija se torej vzpostavi najprej, iz nje pa se kasneje razvije sesni red, ko se pujski ustalijo na določenem sesnem položaju. Mehanizmi učenja sesnega položaja in orientacije pujskov na vimenu, t.j. vračanja pujska na isto sesno mesto, so še vedno nepojasnjeni. Vendar naša opažanja kažejo, da utegne imeti pri tem ključno vlogo prostorska konfiguracija vimena, ki jo določajo seski, paroma razporejeni v dve vzporedni liniji. Dogajanje v zgodnjem življenju je odgovorno tudi za izoblikovanje specifičnih vzorcev obnašanja, ki se lahko prenesejo in izražajo tudi v kasnejših obdobjih življenja. Naši rezultati potrjujejo to domnevo. Poodstavitvena agresija in formiranje nove socialne strukture sta namreč močno povezana s položajem sesanja. Najvišja stopnja poodstavitvene agresije in nestabilnost pri oblikovanju nove socialne strukture se izraža pri pujskih, ki so sesali na sredini vimena. Naše raziskave so obravnavale nekatere pomembne vidike sesnega obnašanja pujskov in potrdile kompleksnost procesa sesanja. Izsledki predstavljajo nova spoznanja o razvoju (sesnega) obnašanja tekom laktacije in njegovi ključni vlogi v življenju prašiča ter tako bistveno prispevajo k boljšemu, celovitemu razumevanju procesa sesanja, kar pa je ključnega pomena pri učinkovitem upravljanju z gnezdi.
Ključne besede: domači prašič, laktacija, neonatalni pujski, sesno obnašanje
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 1629; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (20,89 MB)

5.
Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktaciji
Nikolina Mesarec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Ključne besede: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 182; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

6.
Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksih
Alja Mesarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Ključne besede: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 179; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (612,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici