| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSKUS NAPOVEDOVANJA BARVE IN TEKSTURE PRŠUTA Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Matej Štefanič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo preučevali uspešnost napovedovanja barve in teksture pršuta z uporabo bližnje infrardeče (NIR) spektroskopije. Osredotočili smo se na uporabnost dveh različnih spektrometrov: laboratorijskega spektrometra (NIR Systems 6500) in prenosnega spektrometra s sondo (LABSPEC®5000). V raziskavo smo vključili 115 pršutov, pri katerih smo na dveh različnih mišicah izvedli referenčne meritve barve in teksture s kolorimetrom in teksturometrom. Na osnovi referenčnih vrednosti in NIR spektrov smo razvili in testirali kalibracijske modele. Poleg primerjave spektrometrov smo preizkušali tudi način priprave vzorca (mleti in intaktni), spektralno območje (vidni, NIR in celoten spekter) ter uporabo odvodov osnovnega spektra absorpcije (brez, prvi, drugi). Rezultate smo ovrednotili s pomočjo napake (seCV) in determinacijskega koeficienta (R2CV) navzkrižne validacije ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Na splošno smo boljšo točnost napovedovanja dosegli z uporabo laboratorijskega aparata v primerjavi s prenosnim. Uporaba mletih in intaktnih vzorcev ni povzročila bistvenih razlik v točnosti napovedovanja. Pri teksturnem testu SR smo uspeli precej natančno napovedati začetno (R2CV = 0,79, RPD = 2,2) in končno silo (R2CV = 0,76, RPD = 2,1) ter nekoliko slabši relaksacijski indeks (R2CV = 0,64, RPD=1,6). Pri teksturnem testu TPA smo dobili dobre rezultate za trdoto, gumijavost in žvečljivost (R2CV = 0,80–0,90, RPD = 2,0–3,0), nekoliko slabše pa za elastičnost in kohezivnost (R2CV = 0,55–0,75, RPD = 1,5-2,0), medtem ko adhezivnosti nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Pri napovedovanju barve smo srednje dobre rezultate dobili le za parameter L* (R2CV = 0,70, RPD = 1,8).
Ključne besede: pršut, NIR spektroskopija, tekstura, barva
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 956; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Vpliv trajanja soljenja na vsebnost soli in stopnjo proteolize v pršutu po zaključeni fazi počivanja
Katja Vrhunec, 2014, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo preučevali možnost zmanjševanja vsebnosti soli v kraškem pršutu s skrajševanjem časa soljenja. V ta namen smo pršute razdelili v tri skupine glede na trajanje soljenja: 8 (kratko soljenje), 11 (srednje soljenje) in 15 dni (dolgo soljenje; običajna praksa). Soljenju je sledila faza počivanja (enako dolga pri vseh treh skupinah), v kateri se sol enakomerno porazdeli po stegnu. Po koncu te faze smo v mišicah semimebranosus (SM) in biceps femoris (BF) določili vsebnost suhe snovi, soli v suhi snovi, celokupnega dušika, ne-proteinskega dušika in indeksa proteolize. Skrajševanje faze soljenja je vplivalo na zmanjšanje izgube teže ob koncu soljenja, medtem ko na izgube po koncu faze počitka ni imelo vpliva. Kratko soljenje je privedlo do značilnega zmanjšanja vsebnosti soli (za 36,4 % v BF oziroma za 27,8 % v SM), medtem ko je imelo srednje soljenje manjši učinek na zmanjšanje soli (za 11,7 % v BF in za 6,0 % v SM). Zmanjšanje soli ni imelo vpliva na vsebnost suhe snovi in stopnjo proteolize. V primeru SM smo pri kratkem soljenju v primerjavi z dolgim ugotovili višjo vsebnost celokupnega in ne-proteinskega dušika. Rezultati kažejo, da lahko znatno zmanjšanje vsebnosti soli dosežemo le s precejšnjim skrajševanjem faze soljenja (s pol krajšo fazo smo dosegli za tretjino nižjo vsebnost soli). V danih razmerah nismo ugotovili negativnih posledic na proteolizo, za popolnejšo sliko (vpliv na senzorične lastnosti) pa bi bilo potrebno počakati do konca zorenja.
Ključne besede: pršut, trajanje soljenja, vsebnost soli, proteoliza
Objavljeno: 26.11.2014; Ogledov: 841; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (585,57 KB)

3.
Vpliv trajanja soljenja na vsebnost soli in stopnjo proteolize v pršutu po zaključeni fazi počivanja
Katja Vrhunec, 2014, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo preučevali možnost zmanjševanja vsebnosti soli v kraškem pršutu s skrajševanjem časa soljenja. V ta namen smo pršute razdelili v tri skupine glede na trajanje soljenja: 8 (kratko soljenje), 11 (srednje soljenje) in 15 dni (dolgo soljenje; običajna praksa). Soljenju je sledila faza počivanja (enako dolga pri vseh treh skupinah), v kateri se sol enakomerno porazdeli po stegnu. Po koncu te faze smo v mišicah semimebranosus (SM) in biceps femoris (BF) določili vsebnost suhe snovi, soli v suhi snovi, celokupnega dušika, ne-proteinskega dušika in indeksa proteolize. Skrajševanje faze soljenja je vplivalo na zmanjšanje izgube teže ob koncu soljenja, medtem ko na izgube po koncu faze počitka ni imelo vpliva. Kratko soljenje je privedlo do značilnega zmanjšanja vsebnosti soli (za 36,4 % v BF oziroma za 27,8 % v SM), medtem ko je imelo srednje soljenje manjši učinek na zmanjšanje soli (za 11,7 % v BF in za 6,0 % v SM). Zmanjšanje soli ni imelo vpliva na vsebnost suhe snovi in stopnjo proteolize. V primeru SM smo pri kratkem soljenju v primerjavi z dolgim ugotovili višjo vsebnost celokupnega in ne-proteinskega dušika. Rezultati kažejo, da lahko znatno zmanjšanje vsebnosti soli dosežemo le s precejšnjim skrajševanjem faze soljenja (s pol krajšo fazo smo dosegli za tretjino nižjo vsebnost soli). V danih razmerah nismo ugotovili negativnih posledic na proteolizo, za popolnejšo sliko (vpliv na senzorične lastnosti) pa bi bilo potrebno počakati do konca zorenja.
Ključne besede: pršut, trajanje soljenja, vsebnost soli, proteoliza
Objavljeno: 13.10.2014; Ogledov: 961; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (585,53 KB)

4.
VPLIV DOLŽINE SOLJENJA NA REOLOŠKE, KEMIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI PRŠUTA
Boris Potočnik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo ugotovljali vpliv skrajšanega soljenja na izgube med predelavo, kemično sestavo ter reološke in senzorične lastnosti pršuta. Stegna sedmih imunokastratov (n = 14) smo razdelili v dve skupini, jih nasolili za 6 (skrajšano soljenje) oziroma 18 (klasično soljenje) dni in predelali po standardnem postopku za kraški pršut. Med predelavo smo spremljali izgubo teže, na zrelih pršutih pa smo opravili kemično, senzorično in reološko analizo. Trajanje soljenja ni imelo vpliva (P < 0,05) na izgubo teže med predelavo. V primerjavi s klasično soljenimi smo pri pršutih s skrajšanim soljenjem ugotovili značilno (P < 0,05) višjo vrednost za aktivnost vode, nižjo vsebnost soli in višji indeks proteolize. Analiza reoloških lastnosti je pokazala, da so bili pršuti pri skrajšanem soljenju značilno (P < 0,05) mehkejši, manj kohezivni, gumijasti, elastični in žvečljivi ter so imeli večji indeks relaksacije. Senzorična analiza je pokazala povezavo skrajšanega soljenja (P ˂ 0,05) z večjo intenzivnostjo barve mišic, manjšo slanostjo ter hkrati večjo sladkostjo, grenkostjo, kislostjo in intenzivnostjo tujih okusov. S skrajšanim soljenjem smo uspeli znižati vsebnost soli, a so se na pršutu hkrati pokazali tudi nekateri negativni učinki, predvsem s stališča senzoričnih lastnosti, zaradi česar bi bilo potrebno v prihodnje prilagoditi tudi druge faze predelave.
Ključne besede: pršut, skrajšano soljenje, senzorične lastnosti, reološke lastnosti, kemična sestava
Objavljeno: 22.06.2015; Ogledov: 943; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršuta
Martina Dobaj, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Ključne besede: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 671; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (769,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici