| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava kakovosti nanosa FFS v nasadu jablan z ali brez uporabe elektrostatske podpore in kakovosti nanosa pri vožnji po vsaki ali vsaki drugi vrsti : magistrsko delo
Veronika Turk, 2023, magistrsko delo

Opis: Raziskava je bila izvedena v letu 2021 v ekološkem sadovnjaku podjetja Evrosad, d. o. o., v Savcih na sorti zlati delišes. Cilj naloge je bil preveriti učinkovitost zatiranja bolezni in škodljivcev jablane pri uporabi elektrostatskega nanosa z enako porabo vode in ob enakih delovnih parametrih kot pri nanosu brez elektrostatske podpore. Prav tako smo testirali učinkovitost škropljenja z uporabo elektrostatskega nanosa pri škropljenju vsake druge vrste jablan. Za oceno enakomernosti porazdelitve škropilne brozge smo uporabili tehniko vodoobčutljivih lističev. Kakovost depozita škropilne brozge smo ocenili z uporabo barvnega sledilca tartrazin, katerega koncentracijo na listih smo določili z uporabo fotospektrometra. Ocena stopnje napada zaradi bolezni in škodljivcev je bila večkrat letno narejena po standardnih metodah EPPO, pri čemer smo uporabili metodo vizualnega bonitiranja deleža napadene površine opazovanega organa. V poskusu pri danih parametrih nismo potrdili postavljenih hipotez, da uporaba elektrostatike značilno izboljša uspešnost zatiranja škodljivih organizmov in da lahko škropljenje preko dveh vrst ob uporabi elektrostatike daje enakovreden rezultat kot škropljenje vsake vrste nasada jablan.
Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, elektrostatska podpora, pršenje
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

2.
VPLIV TIPA ŠOBE NA UČINKOVITOST DELOVANJA AKARICIDOV ZA ZATIRANJE PRŠICE (Celepitrimerus vitis Nalepa) POVZROČITELJICE AKARINOZE VINSKE TRTE
Marko Železnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V vinogradu sorte Laški rizling smo izvedli poskus, kjer smo preučili učinek tipa šobe in izklapljanja ventilatorja aksialnega pršilnika na stopnjo učinkovitosti 3 akaricidov (endosulfan, fenazakvin in fenpiroksimat) za zatiranje pršice, povzročiteljice akarinoze. Testirali smo standardne šobe Albuz ATR in Lechler TR 80-02, ki dajejo drobne kapljice (VMD 100 – 150 µm) in antidriftne šobe Lechler ID 90-02, Albuz AVI in Lechler ITR 80-02, ki dajejo velike kapljice (VMD 400 – 700 µm). Uporaba antidriftnih šob z VMD nad 500 µm lahko zmanjša učinkovitosti akaricidov, če primerjamo z učinkovitostjo pri uporabi standardnih šob VMD 100 – 150 µm. Izklapljanje ventilatorja pri standardnih šobah ni zmanjšalo učinkovitosti akaricidov, pri antidriftnih šobah pa se je učinkovitost zmanjšala.
Ključne besede: šobe, pršenje, ventilator pršilnika, trta, zatiranje, Calepitrimerus vitis
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1907; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici