SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POZORNOST, SPOMIN IN UPORABA TEHNIK POMNJENJA PRI POUKU
Sandra Laketić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni pojmi pozornost, spomin in različne tehnike pomnjenja. Našteti dejavniki so zelo pomembni v razvoju in učenju otroka in mladostnika. Namen diplomskega dela je ugotoviti kako učitelji izboljšujejo pozornost učencev, kateri dejavniki vplivajo nanjo, kako pogosto uporabljajo določene mnemotehnike ter uporabnost le teh. Zanimalo me je ali učitelji vedo kdaj se dejansko prične otrok namensko učiti in kdaj prične spomin slabeti, ter kako dovzetni so na počutje učencev. Spoznanje procesa učenja lahko privede do razvoja posameznikovih resničnih sposobnosti, tudi na tistih področjih za katera meni da so njegova »šibka področja«. Učitelji lahko veliko naredijo na tem področju. Ta ideja je bila glavno vodilo pri pisanju moje diplomske naloge. V diplomskem delu so predstavljene različne tehnike, s katerimi se učitelji poslužujejo za izboljšanje učenčeve pozornosti. Prav tako je opisana pomembnost dobrega počutja pri poučevanju, ter kdaj se pojavi zmožnost pomnjenja. Opisani so prvi zametki zmožnosti pomnjenja in kdaj ter zakaj prične spomn pri posamezniku slabeti. Raziskovanje je potekalo na priložnostnem vzorcu 48 učiteljev prve in druge triade petih različnih mariborskih šol. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. Prikazani so tabelarično. Interpretacija rezultatov je oprta na izkušnje in na prevzeta dosedanja znanstvena spoznanja.
Ključne besede: spomin, učenje, tehnike pomenjenja, pozornost, vplivi okolja, udobnost, uporabnost, znanje, samostojnost.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3560; Prenosov: 745
.pdf Celotno besedilo (506,46 KB)

2.
Vpliv časa in pozornosti na zaznavo : diplomsko delo
Sanja Jereb, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: spomin, zaznavanje, pozornost, čas, analize, eksperimenti, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1055; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (688,53 KB)

3.
Vprašanje prezrtja spremembe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Teja Primc, 2012, diplomsko delo

Opis: Poznavanje povezanosti med zaznavanjem, spominom in pozornostjo ter njihovih pomanjkljivosti, je ključnega pomena za opredeljevanje verodostojnosti pričanja očividcev in osumljencev kaznivih dejanj. V teoretičnem delu diplomske naloge so opredeljeni proces zaznavanja, delovanje spomina kot del zaznavanja in pozornost, ki omogoča, da se ukvarjamo le s pomembnim delom informacij iz okolja. Nadaljevanje naloge obsega dejavnike, ki vplivajo na pričanje, kjer smo izpostavili vpliv spola in starosti na zaznavanje in delovanje spomina. Podrobneje smo opredelili tudi pojem prezrtja spremembe, kot izhodiščne teme za izdelavo eksperimenta. Z izvedbo eksperimenta smo skušali ugotoviti razliko med spoloma in v starosti pri zaznavi sprememb v vizualni okolici. Sodelovalo je 8 moških in 7 žensk, v starostnem razponu med 18 in 84 leti. Udeležence, ki so bili naključni mimoidoči, smo na ulici spraševali za pot do bližnje stavbe. Po približno 15 sekundah pogovora sta se med mimoidočim in sogovorcem sprehodila dva druga igralca, ki sta nosila veliko iverno ploščo. Med to interakcijo smo izvedli zamenjavo prvega sogovornika s četrtim igralcem, ki je hodil vzporedno z nosilcema iverne plošče. Rezultati so pokazali, da je le tretjina mimoidočih opazilo zamenjavo sogovornika. Preostali, ki spremembe niso zaznali, so nadaljevali s pogovorom, kot da se ni nič zgodilo. Večinoma so bile ženske tiste, ki so opazile spremembo, prav tako so pri opisovanju le-te navedle več podrobnosti kot moški. Spremembe niso zaznali posamezniki, starejši od 40 let ali mlajši od 30 let. Tisti, ki spremembo so zaznali, so bili stari med 30 in 40 let.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, pričanje, očividci, zaznavanje, zmotne zaznave, spomin, pozornost, diplomske naloge
Objavljeno: 20.03.2013; Ogledov: 700; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

4.
POMEN IN VLOGA EMBALAŽE V MARKETINŠKEM KOMUNICIRANJU
Lea Ruedl, 2013, diplomsko delo

Opis: Prvotni namen embalaže je bil izdelke varovati in lajšati njihovo uporabo. Zaradi vse večje konkurence na trgu in širokega sortimenta podobnih izdelkov, embalaža več ne služi samo prvotnemu namenu, ampak omogoča prepoznavnost blagovnih znamk in igra pomembno vlogo pri pospeševanju prodaje. Lepo oblikovana in izvirna embalaža na prodajni polici izstopa od množice izdelkov in privablja kupčevo pozornost. Kupce, ki so zvesti določenim blagovnim znamkam oz. jim je glavni motiv za nakup cena, lahko prepričamo v nakup nekega izdelka s praktično in privlačno embalažo. Naloga načrtovalcev embalaže je, da opravijo raziskavo in oblikujejo prav takšno embalažo.
Ključne besede: embalaža, nakup, kupčeva pozornost
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 731; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Vpliv pozornosti na spomin očividcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tamara Lacić, 2014, diplomsko delo

Opis: Sicer je dejavnikov, ki vplivajo na spomin veliko več, vendar je diplomsko delo predvsem osredotočeno na vpliv pozornosti. V teoretičnemu delu so opisane vrste spomina za lažje razumevanje, kako se informacije vkodirajo v spomin ter spominske napake za boljše razumevanje nezanesljivosti spomina. Opisani pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na spomin. Tako zunanji, kot so čistost zaznav ter čas trajanja dogodka, kot tudi notranji, kot so razlike med spoloma, starost, čustva in stres ter sugestivnost. Poudarjena je pomembnost pravilnega izpraševanja prič in pa tudi napake, ki jih delajo preiskovalci. Pri empiričnem delu diplomskega dela je predstavljen predvsem vpliv pozornosti na spomin dijakov, starih med 16 in 18 let. Dijaki so si ogledali videoposnetek kaznivega dejanja, vloma v avtomobil in kraje torbice. Nato so dijaki odgovarjali na vprašalnik. Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, v vsaki pa so bile okoliščine drugačne. Dve skupini sta vedeli, da morata biti pozorni in da bosta na koncu morali odgovarjati na vprašalnik, dve pa ne. Od teh je bila ena skupina zmotena s trkom na vrata. Rezultati kažejo, da je vpliv pozornosti na spomin zelo močen, saj so udeleženci tistih dveh skupin, ki so vedeli, da morajo biti pozorni, navedli več pravilnih podrobnosti, kot udeleženci tistih dveh skupin, ki niso vedeli, da morajo biti pozorni. Vpliv trka na vrata pa ni dovolj prepričljiv v tej raziskavi, predvsem zaradi premajhnega vzorca in drugih zunanjih vplivov, ki so bili nepredvideni in zelo težko nadzorovani. Tako so tudi vplivali na rezultate te raziskave in na spomin dijakov, s tem pa tudi na postavljene hipoteze.
Ključne besede: spomin, spominske zmote, pozornost, očividci, pričanje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 400; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (934,64 KB)

6.
PSIHOLOŠKI PROFIL ŠPORTNIH STRELCEV Z ZRAČNO PUŠKO IN ZRAČNO PIŠTOLO V SLOVENIJI
Saša Marija Ratnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Streljanje, ki je eden izmed športov poletnih olimpijskih iger vse od modernega začetka, ima tudi v Sloveniji dolgoletno tradicijo. V sodobnejših časih nosi zgolj športno funkcijo. Namen naloge je bil preučiti psihološke značilnosti na populaciji strelcev z zračno puško in zračno pištolo v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo merjenje agresivnosti, osebnostnih lastnosti po modelu Velikih pet, inteligentnosti, pozornosti ter anksioznosti kot predtekmovalnega stanja in kot osebnostne lastnosti. Vključenih je bilo 50 strelcev iz Slovenije, ki so bili v namene raziskave razdeljeni po spolu, starostnih skupinah in po kakovosti, tj. med vrhunske, aktivne in rekreativne športnike. Rezultati kažejo, da v omenjenih psiholoških značilnostih obstajajo razlike glede na spol, starost in glede na kakovost. Moški strelci naj bi bili bolj telesno agresivni, ženske pa bolj razdražljive. Mlajši strelci v primerjavi s starejšimi izkazujejo več besedne agresivnosti in sovražnosti. Med njimi obstajajo tudi razlike v sposobnosti pozornosti – izkazalo se je, da ta sposobnost pri strelcih narašča do okrog 30. leta, nato pa prične upadati. Določene razlike obstajajo tudi med športniki glede na kakovost. Vrhunski strelci so se izkazali kot najmanj agresivni. Predpostavljeno je bilo, da obstajajo različni psihološki profili glede na kakovostne skupine. Diskriminantna analiza se je pokazala kot statistično nepomembna, zatorej ne moremo govoriti o več različnih profilih. Strelci so si torej po merjenih psiholoških značilnostih podobni.
Ključne besede: strelstvo, strelci, psihološki profil, psihologija športa, osebnost, agresivnost, anksioznost, pozornost, inteligentnost
Objavljeno: 09.04.2015; Ogledov: 441; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
SESTAVA IN PREIZKUS UPORABNE VREDNOSTI OCENJEVALNIH LIST ZA SPREMLJANJE OTROKOVEGA RAZVOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Nuša Maltarič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje razvoj predšolskega otroka skozi vsa večja področja njegovega razvoja: grobo in fino motoriko, socialno-čustveni, intelektualni ter govorni razvoj, razvoj pozornosti, otroške igre in risbe v predšolskem obdobju, v starosti od 1 do 6 let, opazovanje otrok in načine, kako lahko sistematično, načrtovano opazujemo otroke pri svojem delu ali doma. V magistrski nalogi smo sestavili in preizkusili uporabno vrednost ocenjevalnih list, s katerimi si vzgojiteljice ali starši lahko pomagajo pri svojem delu oz. spoznavanju otroka. V raziskavi so vzgojiteljice s pomočjo ocenjevalnih list beležile otrokove dosežke na določenih področjih. Opazovanje je potekalo v osmih skupinah, ocenjevalne liste so sestavljene glede na starostne skupine: od 1-2 let, od 2-3 let, od 3-4 let, od 4-5 let, od 5-6 let. Namen naše naloge je bil, da preverimo, ali so ocenjevalne liste zanesljive. Ugotavljali smo tudi povezanost med posameznimi področji otrokovega razvoja. Nekatera področja otrokovega razvoja smo primerjali po spolu ter v nekaterih primerih po starosti. Rezultati zanesljivosti ocenjevalnih list so pokazali, da so ocenjevalne liste zanesljive, torej lahko služijo kot instrument pri delu z otroki. Prav tako smo ugotovili, da so vsa področja otrokovega razvoja med seboj povezana. Rezultati pri primerjavi po spolu so nam pokazali, da pri dečkih prevladuje konstrukcijska igra, pri dekletih pa simbolna. Pri fini motoriki, socialno-čustvenem ter govornem razvoju nismo dobili statistično pomembnih razlik. Primerjave po starosti so nam pokazale, da se samostojna in vzporedna igra razlikujeta glede na starost. Namen sestave ocenjevalnih list ni diagnosticiranje otrok, temveč lažje in bolj sistematično opazovanje vsakega otroka posebej. S pomočjo ocenjevalnih list lahko vsaka vzgojiteljica spozna otrokova močna ali šibka področja.
Ključne besede: otroška risba, otroška igra, pozornost, socialni razvoj, otrokov govor, ADHD.
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 526; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

8.
Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti
Barbara Krpan, 2016, magistrsko delo

Opis: Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.
Ključne besede: Pozna odraslost, zadovoljstvo z življenjem, samoocena kognitivnih sposobnosti, kognitivne sposobnosti, spomin, verbalne sposobnosti, obseg neposrednega pomnjenja, izvršilne funkcije, prostorska vizualizacija, pozornost in koncentracija, metakognicija.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 367; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Eye tracking študija smeri pogledov voznikov na ravnih cestah in njihova povezanost s prometnimi nesrečami
Tadej Hren, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V tem magistrskem delu je predstavljena eye tracking študija smeri pogledov voznikov na ravnih cestah in njihova povezanost s prometnimi nesrečami. Celotno delo temelji na eye tracking posnetkih, pridobljenih s Tobii Pro očali, ki so nastali med vožnjo prostovoljcev v realnem prometu. Posnetke smo analizirali in zbrali statistike pogledov z ravnejših odsekov cest. Analiza prometnih nesreč v zadnjem desetletju v Sloveniji je bila osnova za povezavo med podatki o pogledih in prometnih nesrečah, natančneje naletnih trčenjih. Med drugim smo ugotovili, da kljub veliki razpršenosti fiksacij pogledov voznikov to ni predstavljalo zadostne gotovosti za sklep o negativnem vplivu razpršenosti pogledov na naletna trčenja. Drugi del naše študije predstavlja analiza intervjujev sodelujočih voznikov. Iz njihovih odgovorov in naših lastnih izkušenj smo oblikovali mnenje o primernosti uporabe te eye tracking tehnologije za podobne raziskave in zviševanje prometne varnosti. Ugotovili smo, da je zelo primerna. Če povzamemo: te tri analize, poleg pregleda osnovne teorije o vidu, premikih oči in vizualni pozornosti, ter pregleda eye tracking tehnologije na splošno, predstavljajo delo, ki je bilo opravljeno za to magistrsko delo.
Ključne besede: eye tracking, fiksacija pogleda voznika, naletne nesreče, vizualna pozornost voznikov, prometne nesreče, Tobii
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 189; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
Kognitivni računalniški trening kot dopolnitev dodatne strokovne pomoči in njegova učinkovitost pri učencih s posebnimi potrebami
Samira Lah, 2017, magistrsko delo

Opis: Študije, ki proučujejo učinkovitost kognitivnih treningov, naraščajo, manj pa je raziskav učinkovitosti računalniškega kognitivnega treninga pri otrocih s posebnimi potrebami. V raziskavi, v katero so bili vključeni učenci s posebnimi potrebami, smo ugotavljali učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga – virtualnega labirinta na učenčev kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij in na izvršilne funkcije ter vpliv na šolski uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega je bilo 15 učencev v intervencijski skupini, ki je izvajala računalniški kognitivni trening 1-krat na teden po 45 minut, skupaj 10 ponovitev. V kontrolni skupini je bilo 10 učencev, ki treninga niso imeli. Z obema skupinama smo izvedli testiranje pred intervencijo in po njej z baterijo nevropsiholoških testov tipa papir-svinčnik in računalniško baterijo CogState. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med trenirano in kontrolno skupino na nobenem merjenem področju v celoti, razen pri testu na področju hitrosti predelovanja informacij (p=0,01, d=-0,75). Pri nekaj testih smo se statistični pomembnosti približali (področja kratkotrajnega (p=0,07, d=0,78), dolgotrajnega spomina (p=0,08 in 0,07, d=0,38 in 0,59 ) in izvršilne funkcije (p=0,06, d=1,07)). Deskriptivna statistika pa je pokazala, da je trening izboljšal merjena kognitivna področja pri večini testov in verjetno so se učinki prenesli tudi na druga področja (šolske ocene). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi bilo v prihodnje smiselno vključevati računalniški kognitivni trening kot sredstvo za krepitev kognitivnih veščin, nevropsihološke testne baterije pa uporabiti za natančnejši vpogled v posameznikove kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci s posebnimi potrebami, pozornost, spomin, izvršilne funkcije, hitrost procesiranja informacij.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici