1. Pojav neželenega vedenja učencev in strategije učiteljev za preprečevanje ter spoprijemanje z njim v nižjih razredih osnovne šole : magistrsko deloSara Grašič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je naslovljen problem pojavljanja neželenega vedenja v nižjih razredih osnovne šole ter predstavljeni odzivi učiteljev nanje in strategije, ki jih uporabljajo za preprečevanje neželenega vedenja ter strategije, ki jih uporabljajo, ko se neželeno vedenje že pojavi. Namen magistrskega dela je bil tudi raziskati zaznave učiteljev glede pojavnosti neželenega vedenja pri učencih, ki imajo usmeritve v primerjavi z učenci brez usmeritev. Neželeno vedenje se lahko pojavlja zaradi različnih dejavnikov, ti lahko izvirajo iz bioloških osnov, družine, šole ali vpliva vrstnikov. Velik vpliv na pojav neželenega vedenja ima učitelj s svojim stilom vodenja razreda. Pomemben je tudi odnos, ki se razvije med učiteljem in njegovimi učenci. Neželeno vedenje je pogosto povezano z nezmožnostjo samouravnavanja lastnega vedenja, ki je posledica pomanjkanja empatije, slabe samopodobe in občutka nesprejetosti učenca, zato je pomembno, da učitelji v pouk vnašajo elemente socialnega učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja sedmih učiteljic, ki poučujejo na razredni stopnji, je pokazala, da se učiteljice zavedajo pomembnosti podpornih odnosov znotraj razreda in vnašanja preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenega vedenja. Učiteljice v nižjih razredih osnovne šole zaznavajo lažje oblike neželenega vedenja. Raziskava je pokazala, da največ neželenega vedenja zaznavajo pri učencih, ki so usmerjeni kot ADHD ali kot učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami. Raziskava njihovega stališča do vključevanja učencev, ki so usmerjeni, je pokazala, da imajo pretežno pozitivna stališča do vključevanja, vendar zaznavajo vsako šolsko leto več odločb o usmeritvah učencev.
Ključne besede: neželeno vedenje, pozno otroštvo, vodenje razreda, inkluzija, strategije
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 722; Prenosov: 244
 Celotno besedilo (2,19 MB) |
2. Pomen okoljskih dejavnikov za izbiro učenčevih prostočasnih športnih aktivnosti : magistrsko deloIna Pivljakovič, 2021, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, katere prostočasne aktivnosti so najbolj pogoste in kateri okoljski dejavniki so pomembni za izbiro prostočasnih aktivnosti učencev od 4. do 9. razreda na mestnih in vaških osnovnih šolah ter ali se ponudba prostočasnih aktivnosti v mestu in na vasi razlikuje. Anketiranje je potekalo na petih osnovnih šolah v Sloveniji, in sicer na OŠ Voličina, na OŠ Jakobski Dol, na OŠ Lenart, na OŠ Bojana Ilicha Maribor in na OŠ Mladika Ptuj. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 221 učencev 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da se pojavljajo razlike v ponudbi prostočasnih aktivnosti med mestom in podeželjem. Prav tako se med starostnimi skupinami pojavijo razlike v vrsti prostočasnih aktivnosti, saj se interes z leti spreminja. Urejenost infrastrukture je v mestih in na vaseh ustrezna in ne predstavlja problema za obiskovanje aktivnosti. Učenci 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja še vedno največ prostega časa namenijo športnim aktivnostim.
Ključne besede: učenci, srednje in pozno otroštvo, pomen gibanja, zunanji dejavniki, organizirane aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 918; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,20 MB) |
3. Značilnosti športne dejavnosti staršev in njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescencoMartina Jeršič, 2017, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom smo želeli analizirati značilnosti in povezanost športne dejavnosti in izobrazbe staršev s športnim udejstvovanjem njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco. Podatki so se zbirali po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije v okviru projekta »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev – socialni status in življenjski stil sta pomembna dejavnika otrokovega življenja«. Podatke o športni dejavnosti otrok in staršev smo pridobili z vprašalnikoma. Prvi je bil namenjen otrokom, drugi pa njihovim staršem. Oba vprašalnika je rešil eden od staršev otroka. Tako smo pridobili podatke o spolu starša in otroka, količini časa (v minutah) in pogostosti (kolikokrat tedensko) ukvarjanja staršev oziroma njihovih otrok s športno dejavnostjo, oblikah športne dejavnosti otrok ter najvišji stopnji izobrazbe matere in očeta. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 344 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, starih 9–11 let, in njihovih staršev. Od tega je bilo 163 deklic in 181 dečkov. Za ugotavljanje razlik v športnem udejstvovanju staršev in njihovih otrok glede na izobrazbeno strukturo staršev je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA). Za ugotavljanje povezanosti posameznih spremenljivk (izobrazba matere, izobrazba očeta, pogostost športnega udejstvovanja matere, pogostost športnega udejstvovanja očeta) s športno dejavnostjo otrok je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (P ≤ 0,05).
Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v športnem udejstvovanju staršev in otrok. Višje izobraženi očetje in matere športni dejavnosti namenijo približno en dan v tednu več kot nižje izobraženi očetje in matere. Hkrati pa očetje namenijo več časa športni dejavnosti (v urah na teden) kot nižje izobraženi očetje. Statistično značilna razlika se kaže v času, ki ga sinovi namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Sinovi očetov in mater z višjo izobrazbo so v povprečju pol ure na dan športno dejavnejši kot sinovi očetov in mater z nižjo izobrazbo. Statistično značilna razlika ne obstaja v času, ki ga hčere namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da izobrazba staršev pojasnjuje športno udejstvovanje dečkov, pri deklicah se kaže statistična značilnost, vendar parametri niso tako izrazit pokazatelj njihovega športnega udejstvovanja.
Ključne besede: razvoj mladostnika, pozno otroštvo, gibalna dejavnost, materialni položaj.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1808; Prenosov: 155
Celotno besedilo (983,59 KB) |
4. Socialna sprejetost otrok na razredni stopnji osnovne šoleMateja Skerbiš, 2015, magistrsko delo Opis: Z vstopom v šolo otrok vstopa v širši socialni prostor, kar je velik korak za razvoj socialnih spretnosti. Šolski razred predstavlja socialno skupino, v kateri se vrstniki povezujejo v socialne odnose. Neformalni socialni odnosi med sošolci pomembno določajo doseganje učnih ciljev in razredno klimo. Zato je za učitelja poznavanje socialne strukture razreda izredno pomembno. Učitelj lahko določene vidike socialnega vedenja prepozna sam, zgolj z opazovanjem. Lahko pa uporabi sociometrično preizkušnjo, ali katero drugo tehniko, za merjenje vrstniških odnosov, s katero hitro in enostavno ugotovi socialno strukturo razreda. Glavni nameni magistrskega dela so bili izvesti sociometrično preizkušnjo v četrtem razredu in ugotoviti strukturo razreda ter s pomočjo tehnike Kdo je kdo ugotoviti percepcijo posameznih značilnosti učencev s strani sošolcev. Hkrati je bil namen s pomočjo intervjuja ugotoviti učiteljičino zaznavanje rezultatov. Z različnimi merami sem želela ugotoviti možne razlage za določene sociometrične položaje učencev. Rezultate raziskave sem primerjala z rezultati nekaterih dosedanjih raziskav. Kot v drugih raziskavah, so se pokazale razlike med učenci iz različnih sociometričnih skupin. Sošolci priljubljene četrtošolce v večini zaznavajo kot učno angažirane učence, ki imajo dobre odnose z vrstniki, zavrnjene pa kot impulzivne učence s slabim odnosom do avtoritete. Priljubljeni učenci imajo dobre zaznave o svojih vrstniških odnosih, medtem ko se zavrnjeni večinoma ne zavedajo vrstniškega nesprejemanja. Ekonomski status družin učencev v preučevanem razredu ni pomemben dejavnik sociometričnega položaja učencev. Glede na rezultate sem v zaključku strnila nekaj priporočil za delo s preučevanim razredom.
Ključne besede: razredna stopnja, srednje in pozno otroštvo, vrstniški odnosi, sociometrična preizkušnja, tehnika Kdo je kdo, sociometrični status
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 2605; Prenosov: 737
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Povezanost barv in čustev pri učencih v 4. razredu osnovne šoleRebeka Kolar, 2012, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se dotikamo področja barv, ki imajo lahko močan učinek na človeško telo in emocije. Že kot otroci uporabljamo barve tako v domačem okolju kot šoli. Po mnenju strokovnjakov naj bi ravno uporaba posameznih barv razodevala otrokovo emocionalno življenje. Pri tem je pomembno poudariti, da se barvno izražanje otrok skozi njihov razvoj spreminja, nadgrajuje, spreminja se otrokova uporaba in odnos do barv. Raziskave, ki so bile opravljene na tem področju, kažejo, da lahko ravno na podlagi izbire barv potegnemo vzporednice z izražanjem osnovnih čustev. Tako smo v naši raziskavi s pomočjo prirejene ocenjevalne lestvice barv in različnih čustvenih stanj pri učencih v četrtem razredu preverjali povezovanje posameznih barv in čustev ter njihove priljubljene in nepriljubljene barve. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na spol in povprečje zaključnih ocen. Ugotovili smo, da učenci povezujejo pozitivna čustva s toplimi barvami in negativna čustva s hladnimi, pri tem še posebej prednjačijo deklice in učenci z višjim povprečjem zaključnih ocen. Na področju najljubše barve je v ospredju vijolična pri deklicah in modra pri dečkih. Črna je barva, ki je učenci ne marajo.
Ključne besede: barva, učinki barv, likovno izražanje otrok, psihodiagnostična vrednost barv, srednje in pozno otroštvo, čustva
Objavljeno v DKUM: 15.03.2012; Ogledov: 5000; Prenosov: 638
Celotno besedilo (1,85 MB) |
6. EMOCIONALNO VREDNOTENJE GLASBENIH ZVRSTI V ČETRTEM IN SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMiran Čarni, 2011, diplomsko delo Opis: Današnji mediji omogočajo obkrožanje ljudi z najrazličnejšo glasbo na vsakem koraku. Razprav o glasbeno lepem je veliko, vendar kljub temu posameznih glasbenih zvrsti ne moremo primerjati, saj ima vsaka svojo specifičnost, v vsaki najdemo dobro in slabo. Da bi otroku pomagali razvijati njegov glasbeni okus in ga ozaveščati za presojo glasbenih vrednot, ga moramo znati voditi skozi ta proces glasbene socializacije, ga vzgajati in izobraževati, da bo znal kritično poslušati, sam presojati ter vrednotiti, kaj je, in kaj ni kvalitetna glasba.
Namen diplomskega dela je bil s pomočjo glasbenih primerov ugotoviti, kako učenci četrtih in sedmih razredov emocionalno (čustveno) doživljajo predvajano glasbo, jo vrednotijo, preferirajo na podlagi všečnosti ter kaj vpliva na glasbeno všečnost posameznika. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci predvajano glasbo precej raznovrstno čustveno vrednotijo in med popularno ter sodobno klasično glasbo najbolj preferirajo popularno glasbeno zvrst. Slednja glasbena zvrst je fantom ljubša, medtem ko dekleta bolj kot fantje višje ocenjujejo sodobno klasično zvrst. Rezultati tudi kažejo, da popularno glasbo nekoliko bolj preferirajo učenci podeželskih šol, saj so v primerjavi z njimi učenci mestnih šol pogosteje izbirali sodobno klasično glasbo. Ugotovili smo, da obstajajo vidna razlikovanja med glasbeno nedejavnimi in glasbeno dejavnimi učenci. Slednji na podlagi všečnosti višje ocenjujejo sodobno klasično glasbo kot učenci, ki se z glasbeno dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobljeni rezultati nam hkrati prikazujejo, da med četrtošolci in sedmošolci ni večjih odstopanj glede všečnosti predvajane glasbe, obstajajo pa bistvene razlike v utemeljevanju izbora všečne glasbe. Z rezultati raziskave smo prišli tudi do spoznanja, da glasbeno dejavni učenci doživljajo sodobno klasično izvedbo bolj pozitivno kot glasbeno nedejavni učenci. Na podlagi teh ugotovitev lahko govorimo o pozitivnem vplivu glasbe na otrokovo sprejemanje, doživljanje in vrednotenje glasbenih prvin, ki se pri posamezniku v okviru glasbenih dejavnostih še posebej razvijajo.
Ključne besede: emocije, pozno otroštvo, predadolescenca, glasbene zvrsti, vrednotenje glasbe, glasbeni razvoj, glasbeno doživljanje.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2011; Ogledov: 3400; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,29 MB) |
7. POVEZANOST GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE OTROK V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLENastja Zidanšek, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost gibalne dejavnosti z indeksom telesne mase otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok drugega triletja osnovne šole. Od tega je bilo anketiranih 233 deklic in 221 dečkov. Pri raziskavi so sodelovali samo zdravi otroci iz različnih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom o gibalni dejavnosti otrok. Telesna višina in telesna teža sta bili izmerjeni z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija (osebna tehtnica in višinomer). Iz telesne teže in višine smo izračunali indeks telesne mase, s pomočjo katerega smo otroke razvrstili v naslednje skupine: skupina z normalno telesno težo, skupina s prekomerno telesno težo in skupina z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistične značilnosti razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Natančneje smo razlike opredelili s Scheffe Post-hoc preizkusom. Rezultati so pokazali, da v primeru, ko otroke nismo ločili po spolu, razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in debelostjo, niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti dečkov, ki smo jih razdelili v omenjene skupine, smo ugotovili, da razlike v gibalni dejavnosti med dečki niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti pri deklicah z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in z debelostjo se pojavijo statistično značilne razlike v gibalni dejavnosti s prijatelji, in sicer med deklicami z normalno telesno težo in deklicami z debelostjo. Gibalno bolj dejavne s prijatelji so deklice z debelostjo. Kadar primerjamo gibalno dejavnost glede na indeks telesne mase, moramo vedno otroke ločiti po spolu, saj se šele takrat pojavijo nekatere razlike, ki prej niso vidne. Vendar gibalna dejavnost ni edini dejavnik, ki bi ločeval oziroma določal razlike v telesni teži. Pomembni so tudi drugi dejavniki, kot sta na primer način življenja in prehrana.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, prekomerna telesna teža in debelost, pozno otroštvo.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2011; Ogledov: 3925; Prenosov: 429
Celotno besedilo (802,78 KB) |
