| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV POZITIVNEGA MIŠLJENJA IN ČUSTVENE INTELIGENCE NA USPEŠNOST PODJETNIKA
Boštjan Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Merila in zahteve v poslovnem svetu so se v zadnjem desetletju zelo spremenila. V preteklosti je prevladalo prepričanje, da je za uspešnost podjetnika najpomembnejši inteligenčni kvocient in da čustva ter pozitivno mišljenje z uspehom nista povezana. V zadnjih letih pa v slovenski praksi ravnanja z ljudmi pri delu ta dva dejavnika pridobivata vedno večji pomen. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi raziskali vpliv obeh omenjenih dejavnikov na uspeh podjetnika. Ključni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali pozitivno mišljenje in čustvene spretnosti podjetnika pomembno vplivajo na njegovo poslovno uspešnost. V diplomski nalogi smo tako najprej predstavili vse tri ključne koncepte, tj. moč pozitivnega mišljenja, čustvena inteligenca in uspešnost podjetnika. V nadaljevanju pa smo nato na podlagi raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali njihovo povezanost. Ugotovili smo, da tako pozitivno mišljenje kot tudi čustvena inteligenca vplivata na uspeh podjetnika.
Ključne besede: Čustvena inteligenca, pozitivno mišljenje, uspeh podjetnika, faktorska analiza, regresijska analiza, uspeh, lastnosti dobrih podjetnikov, čustvene spretnosti
Objavljeno: 23.09.2010; Ogledov: 2661; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
POZITIVNO MIŠLJENJE KOT SREDSTVO ZA PREMAGOVANJE STRESA NA PRIMERU PODJETJA PLINARNA MARIBOR, D. O. O.
Dragica Radić, 2012, magistrsko delo

Opis: Beseda stres izhaja iz angleščine in pomeni obremenitev ali pritisk. Ta izraz je v medicino prvi uvedel Hans Selye leta 1949. V stresu sodelujejo tri pomembne komponente: stresogeni dejavnik, posameznik s svojim pogledom na stresogeni dejavnik in posameznikov odziv na stresogeni dejavnik. Poznamo več dejavnikov, zaradi katerih doživljamo stres. To so dejavniki v delovnem okolju in dejavniki zunaj njega. Dejavniki, ki izvirajo iz delovnega okolja, so: vrsta zaposlitve, razmejitev med delom in nedelom, konflikt vlog zaposlenega v delovnem okolju, negotovost vloge, prevelika ali premajhna obremenjenost, odgovornost za druge zaposlene, pomanjkanje motivacije, organizacijski dejavniki, nadlegovanje na delovnem mestu in delovne razmere. Dejavniki zunaj delovnega okolja pa so: stresni življenjski dogodki in vsakdanji življenjski napori. Stres je vsakdanji pojav, ki mu ne moremo ubežati in s seboj prinaša veliko neželenih posledic. Posledice stresa lahko občuti posameznik, pa tudi organizacija, v kateri je ta zaposlen. Posledice stresa se z vidika posameznika najpogosteje odražajo na fizični in psihični ravni, prav tako na vedenjskih odzivih posameznika. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave, ki se zaradi stresa odražajo na fizični ravni, so: bolezni srca in ožilja, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, glavoboli, rakava obolenja, težave s hrbtenico, prekomerna telesna teža in kožne bolezni. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave na psihični ravni so naslednje: depresija, anksioznost, fobije, sindrom izgorelosti, nočne more in nespečnost. Kadar posameznik občuti stres, se bodo najverjetneje spremenili tudi njegovi vedenjski odzivi. Ti vedenjski odzivi se kažejo v prekomernem kajenju in pitju alkohola, uživanju prepovedanih drog in v prehranjevalnih motnjah. Z vidika organizacije se posledice stresa kažejo v izgubi delovnih dni, prav tako številne organizacije plačujejo visoko ceno zaradi predčasnih upokojitev in odstopov sposobnih delavcev z vodilnih položajev. Organizacije lahko uvedejo mnogo sprememb, zaradi katerih bodo zaposleni občutili stres v čim manjši meri. Spremembe se lahko kažejo v preoblikovanju dela, fleksibilnosti delovnega časa, natančni opredelitvi vlog, ustvarjanju organizacijske klime in delovnih razmerah. Takšne spremembe bodo zagotovo veliko pripomogle, da bodo zaposleni občutili večje zadovoljstvo na delovnem mestu, kar bo bistveno pripomoglo k zmanjšanju stresa ali celo k njegovi odpravi. Da bo posameznik stres doživljal v čim manjši meri, lahko veliko stori tudi sam. Če želi biti čim bolj uspešen v premagovanju stresa, mora bistveno spremeniti svoj življenjski slog. To lahko stori s telesnimi aktivnostmi, zdravo prehrano, jogo, meditacijo, zdravstveno hipnozo, masažo, aromaterapijo, kognitivnimi metodami in seveda s pozitivnim mišljenjem. Pozitivno mišljenje lahko razumemo kot posameznikovo dojemanje življenjskih okoliščin na pozitiven način. Vse, kar mislimo, se shrani v našo podzavest. Če bomo nenehno mislili pozitivno, bomo nase zagotovo pritegnili pozitivne stvari. In velja tudi obratno, če bomo nenehno mislili le negativno, bomo nase pritegnili pretežno negativne stvari. Rešitve za pozitivno mišljenje se odražajo v dobrih medsebojnih odnosih, čustvenem in telesnem zdravju in v pozitivni samopodobi. Lastnosti pozitivno in negativno naravnanih ljudi se zelo razlikujejo. Optimisti so večinoma odločni, lažje obvladujejo težave, imajo velik nadzor nad seboj in nad svojim življenjem, imajo veliko samozaupanje in vedno vidijo rešitve za nastale probleme. Tudi pri delu so pozitivno naravnani ljudje v večini primerov ustvarjalni, zanesljivi, samoiniciativni, ambiciozni, organizirani in tekmovalni. Pozitivno mišljenje ima velik vpliv na zdravje. Mnoge raziskave so pokazale, da pozitivno naravnani ljudje živijo dlje kot negativno naravnani ljudje, optimističnim ljudem se hitreje celijo rane in okužbe, imajo pa tudi manj čustvenih in telesnih težav. Pozitivna miselna naravnanost krepi imun
Ključne besede: Premagovanje stresa na ravni posameznika, premagovanje stresa na ravni organizacije, stresogeni dejavnik, dejavniki v delovnem okolju, dejavniki zunaj delovnega okolja, pozitivno naravnani ljudje, pozitivna samopodoba, pozitivno mišljenje in delo, pozitivno mišljenje in zdravje.
Objavljeno: 25.01.2013; Ogledov: 1736; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
VPLIV ZADOVOLJSTVA IN USPEŠNOSTI ZAPOSLENEGA NA KAKOVOST DELOVNEGA ŽIVLJENJA
Monika Holsedl, 2014, magistrsko delo

Opis: Kakovost življenja je pomembna vrsta razsežnosti, ki se spreminja ves čas in ni obravnavana tako, da bi ostala skozi celotno obdobje nespremenjena. Ljudje smo namreč tisti, ki odločamo o kakovosti svojega življenja, zato so naši cilji in odločitve še toliko bolj pomembni. Vsak posameznik s svojim načinom razmišljanja in s svojo sposobnostjo poskrbi, da bo v življenju srečen in zadovoljen, kar vodi h kakovostnemu življenju. Ker ima vsak pravico biti srečen, si vsak sam postavlja cilje in odloča o tem, katere vrednote bo dal na prvo mesto. Pri vseh ljudeh kakovost življenja ni obravnavana enako. Nekaterim pomeni kakovostno življenje že, če živijo v okolju, ki je varno, se v njem dobro počutijo, so zdravi in izobraženi ter imajo zaposlitev. H kakovostnejšemu življenju v veliki meri pripomore tudi zadovoljstvo na delovnem mestu. Drugi ljudje pa na kakovost življenja gledajo iz drugačne perspektive, saj se ta navezuje na delovno življenje, ki posega po večjih napredovanjih in izkazovanjih. Ti ljudje dajejo v ospredje svoje delovne uspehe, kar vpliva na dobro počutje in zadovoljstvo. Kakovost delovnega življenja je v veliki meri odvisna od osebnega zadovoljstva in od kakovosti življenja. Da bo opravljeno delo čim bolj kakovostno, nam mora ponujati dovolj svobode in odločanja. Na delovnem mestu se morajo zaposleni počutiti varne, zadovoljne, zaupanja in poštenosti vredne, ter imeti dobre medsebojne odnose. Zaposlenim mora biti na delovnem mestu določeno primerno plačilo, ponujeno usposabljanje, izobraževanje in napredovanje. Med samimi zaposlenimi mora vladati dobra komunikacija, ki v veliki meri vpliva na celotno delo. Ko zaposlenega na delovnem mestu obkrožajo v večini dobre stvari, hkrati pa občuti, da pripada podjetju, je v tej osebi prisotno zadovoljstvo. Odgovornost, lojalnost in inciativnost so trije pomembni elementi, ki pomagajo ustvarjati še boljšega in zadovoljnega zaposlenega. Med zaposlenimi vlada tudi nezadovoljstvo; razlog je lahko v nezadovoljstvu z delom ali delodajalcem. Če so zaposleni na delovnem mestu nezadovoljni, nimajo niti nikakršne želje in velike motivacije, da bi stvari želeli izboljšati. K samemu zadovoljstvu zaposlenih namreč veliko prispeva motivacija. Ta spodbuja zaposlene, jim da nove zagone in energije, da se lotijo dela z večjim veseljem, rezultat tega pa je boljši delovni rezultat. Dobri delovni rezultati zaposlenih nam skupno tvorijo celoto, da je podjetje delovno uspešnejše. Da bo uspešnost in učinkovitost zaposlenih dobra, se skozi čas tudi stopnjevala oz. izboljševala, je v veliki meri odvisno od podjetja, če jim bo to zagotovilo zadovoljstvo pri delu in na delovnem mestu. Pri tem je pomembnem pristop vodje, saj ta najbolj ve, kakšne so delavčeve potrebe in želje, da bo pri delu prisotno zadovoljstvo. Vodja mora biti pri svojem delu pozitivno naravnan, biti sposoben in odločen, kako reagirati v nastalih situacijah. Zato je pomembno, da ima vodja zastavljene cilje zabeležene in jih v največji meri poskuša s svojimi zaposlenimi tudi uresničiti. Pomembno je, da med zaposlenimi vlada dobro delovno vzdušje, da prihaja do dobre delovne uspešnosti in učinkovitosti; k temu prispevajo tako vodilni kot tudi zaposleni. K dobrim poslovnim rezultatom ugodno vpliva tudi dobro pozitivno razpoloženje, dobro misleči ljudje, ki pozitivno razmišljajo. Dobro razmišljanje zaposlenih pripelje do dobrih poslovnih rezultatov in do dobrega pozitivnega pogleda na življenje, ki ga živimo in ga imamo pred sabo. Zato naj vsak posameznik z veliko mero vztrajnosti razmišlja optimistično, kajti to se bo potem odražalo na več področjih življenja.
Ključne besede: kakovost življenja, svoboda odločanja, zaposlenost, kakovost delovnega življenja, zadovoljstvo zaposlenih, delovna uspešnost, delovna učinkovitost, vodenje, nagrajevanje, motivacija, spodbuda, pozitivno mišljenje.
Objavljeno: 22.05.2014; Ogledov: 1120; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici