1. Vloga diferenciacije čustev pri izbiri in učinkovitosti socialnih strategij regulacije čustev : magistrsko deloInes Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali dve socialni strategiji regulacije čustev, ki sta socialno deljenje in zatiranje izražanja čustev. Na učinkovitost in pogostost uporabe regulacije vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Osredotočili smo se na preučevanje posameznikove sposobnosti diferenciacije čustev kot možnega napovednika učinkovitosti in uporabe socialnih strategij regulacije čustev. Z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta smo zbrali podatke udeležencev (N = 204), starih med 18 in 35 let (M = 22,11; SD = 3,12). Podatke smo zbirali šestkrat na dan po sedem dni s pomočjo mobilne aplikacije in jih analizirali z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da je socialno deljenje učinkovito, medtem ko je zatiranje izražanja čustev neučinkovito. Dodatno smo ugotovili, da je diferenciacija čustev pomembna za napoved negativnega afekta. K napovedi pogostosti uporabe socialne strategije pomembno prispeva diferenciacija negativnih čustev. Po drugi strani pa je diferenciacija pozitivnih čustev statistično pomemben moderator odnosa med socialnim deljenjem in pozitivnim ter negativnim afektom. Ne glede na nivo diferenciacije posameznika je bilo socialno deljenje negativno povezano z negativnim afektom. Socialno deljenje je bilo povprečno bolj učinkovito, če je bila posameznikova diferenciacija čustev slabša, kar je bilo v nasprotju z našimi pričakovanji. Najverjetneje so pri uporabi socialnega deljenja v ozadju drugi notranji dejavniki. Potrdili pa smo, da posamezniki s slabšo diferenciacijo strategijo zatiranja izražanja čustev uporabljajo manj učinkovito kakor posamezniki z boljšo diferenciacijo tako negativnih kot pozitivnih čustev.
Ključne besede: diferenciacija čustev, socialno deljenje, zatiranje izražanja čustev, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (906,43 KB) |
2. Za čustva si je treba čas vzet': dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev : dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustevŽiva Kopavnik, 2023, magistrsko delo Opis: Strategije regulacije čustev v raziskavah pogosto proučujejo kot nekaj, kar poteka v izolaciji od drugih posameznikov. Pogosto pa se ravno za pomoč in razumevanje pri doživljanju in regulaciji čustev obrnemo k drugim. Namen pričujoče študije je bil proučiti strategije čustvene regulacije z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta, v kateri je sodelovalo 157 mladih odraslih (M = 21,91, SD = 3,09). Ti so med sedemdnevnim zbiranjem podatkov šestkrat na dan izpolnjevali kratke vprašalnike preko aplikacije na mobilnem telefonu. Podatke smo analizirali s pomočjo večnivojskega modeliranja. Rezultati so pokazali, da intenziteta statistično značilno napoveduje vse strategije čustvene regulacije. Ugotovili smo tudi, da je uporaba strategije zatiranja izražanja čustev še posebej neučinkovita (tj. povezana z višjim negativnim in nižjim pozitivnim afektom) v primerih, ko posameznik doživlja visoko intenzivna čustva. Spoznali smo še, da ne moremo enoznačno trditi, katere strategije regulacije čustev so bolj učinkovite (individualne ali socialne). Ta učinkovitost je odvisna od tega, ali kot afektivno posledico upoštevamo pozitiven ali negativen afekt ter katero strategijo regulacije čustev proučujemo. Nazadnje pa smo ugotovili, da socialno kognitivno prevrednotenje in socialna distrakcija moderirata odnos med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Natančneje: socialno deljenje je negativno povezano z negativnim afektom samo v primeru nizkega socialnega prevrednotenja (odnos je mejno statistično značilen pri p = 0,05). Enako smer odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom odnos lahko opazimo tudi pri nižje izraženi socialni distrakciji, ampak je ta statistično neznačilen.
Ključne besede: intenzivni vzdolžni raziskovalni načrt, večnivojsko modeliranje, intenziteta čustvenega doživljanja, socialno deljenje, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. Narcisizem kot osebnostna poteza v povezavi s subjektivnim blagostanjemKarin Valentan, 2019, magistrsko delo Opis: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno.
Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba.
Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize.
Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Ključne besede: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Objavljeno v DKUM: 11.03.2019; Ogledov: 1981; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. Povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družinoStaša Čurman, 2017, magistrsko delo Opis: Redna telesna aktivnost predstavlja pomembni del zdravega življenjskega sloga, kar so potrdile številne študije. Te redno telesno aktivnost povezujejo s širokim spektrom pozitivnih učinkov tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje. Namen raziskave je bil bolj natančno razumeti, kakšna je povezava med športno aktivnostjo in ruminacijo ter kvaliteto posameznikovega delovnega in zasebnega življenja. Cilj je bil bolj natančno raziskati povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino. Domnevali smo, da pri tem pomembno vlogo igra miselni odklop kot moderator in motivacija kot mediator. Vzorec je sestavljalo 223 posameznikov. Vsi udeleženci raziskave so bili telesno aktivni posamezniki, ki so zaposleni in v partnerskem odnosu. Uporabljeni so bili vprašalnik delovnih zahtev, vprašalnik počitka po delu, Oldenburški vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik konflikta med delom in družino, kratka lestvica pozitivnega in negativnega afekta (PANAS), vprašalnik z delom povezane ruminacije, vprašalnik motivacije (SRQ-E) in vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9. Za analizo odnosa med športno aktivnostjo in ruminacijo s predpostavljenimi odvisnimi spremenljivkami in interakcijo z motivacijo kot mediatorjem smo uporabili hierarhično multiplo ali večkratno regresijo, pri čemer smo za vse nadaljnje analize uporabili metodo vključitve (angl. Enter). Za analiziranje moderatorskega in mediatorskega odnosa med prediktorji in kriterijem smo uporabili priključek Process Macro. Rezultati so pokazali, da delovne zahteve napovedujejo konflikt v smeri delo družina, ne pa tudi obratno. Ruminacija je statistično pomembno napovedovala pozitivni afekt, in sicer za dimenzijo osredotočenosti na problem in odklopa. Izkazalo se je tudi, da ruminacija napoveduje depresivna stanja. Rezultati so pokazali tudi, da količina telesne aktivnosti zgolj delno negativno napoveduje depresivno simptomatiko.
Ključne besede: šport, športna aktivnost, telesna aktivnost, ruminacija, izgorelost, depresija, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS, konflikt med delom in družino, miselni odklop, motivacija, zunanja regulacija, notranja motivacija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1974; Prenosov: 402
Celotno besedilo (1,14 MB) |
