Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vedno več podatkov nakazuje porast psiholoških stisk pri otrocih in mladostnikih, hkrati neobetavno sliko opazimo tudi na področju zadovoljstva z življenjem. Iz tega razloga se zdi smiselno preventivno razvijati in krepiti veščine, značaj in notranje blagostanje, saj to otrokom in mladostnikom ne bo pomagalo samo pri spopadanju s težavami, temveč tudi pomagalo živeti polno in zadovoljno življenje. Orodje, ki se pogosto uporablja za namensko spodbujanje psihičnega blagostanja, so pozitivno psihološke intervencije. V magistrskem delu smo proučili učinkovitost sedem tednov trajajoče pozitivno psihološke intervencije, ki smo jo zasnovali in implementirali z namenom krepitve psihičnega blagostanja mladostnikov. Končni vzorec zajema 74 učencev osnovne šole, starih med 11 in 14 let (M = 12,03; SD = 0,79). Udeleženci so pred in po intervenciji izpolnili vprašalnike, s katerimi smo merili komponente subjektivnega emocionalnega blagostanja. Raziskali smo tudi njihovo doživljanje in vrednotenje programa. V programu sodelujoči udeleženci so poročali o višjem zadovoljstvu s prijatelji in šolo, hkrati pa o nižjem negativnem afektu v primerjavi z udeleženci kontrolne skupine. Medtem sprememb v splošnem življenjskem zadovoljstvu in pozitivnem afektu nismo prepoznali. Naše ugotovitve nakazujejo obetajoče posledice pozitivno psiholoških intervencij v šolskem okolju, obenem pa nudijo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: pozitivna psihologija, pozitivna edukacija, subjektivno blagostanje mladostnikov, pozitivno psihološke intervencije
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (850,45 KB)

Opis: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo. Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja. Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu. V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom. Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Ključne besede: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1759; Prenosov: 328
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V nalogi smo najprej predstavili problem in opisali nekaj ključnih elementov upravljanja, kot so vodenje, pozitivna psihologija, zaupanje, komunikacija in motivacija ter dobro počutje na delovnem mestu. Vodenje je ključni atribut uspešnih organizacij, ki morajo kot komplementarni aktivnosti vodenja v svojo bit optimalno integrirati tako menedžment kot voditeljstvo. Principi pozitivne psihologije pomagajo ljudem osmišljati njihove aktivnosti. Komunikacija je kritična in celovita aktivnost uma in telesa. Brez zaupanja in sprejemanja tveganja ni dosežkov. Motivacija izhaja iz nas samih, zunanja pa mora temeljiti na iskrenosti in konsistentnosti. V nadaljevanju smo podrobneje opisali glavne elemente procesa upravljanja delovne uspešnosti, kot so poslovni načrti in cilji, delovna uspešnost in njeno ocenjevanje. Poudarek pri upravljanju delovne uspešnosti smo dali na procesnost, na kontinuiranost. Predstavili smo pomen poslovnih vedenj, opisali namen in principe postavljanja ciljev. Opisali smo, kako pomembne so jasnost, točnost in transparentnost pri merjenju dosežkov. Eno izmed poglavij smo namenili dajanju povratne informacije, ki je v procesu upravljanja delovne uspešnosti pravzaprav ključni element, saj spodbuja napredek, spremembe in razvoj ljudi. Posameznik lahko uspešno dela le, če ima za predvideno delo vse potrebne kompetence, zato smo jim namenili poglavje, sploh ker je del raziskave namenjen ugotavljanju, kako pomembne so vodstvene kompetence v procesu upravljanja delovne uspešnosti. Opisali smo tudi, kako v sodobnem času na svojem pomenu pridobiva coaching, pa o pomenu kreativnosti in inovativnosti v organizacijah kot pogojev za kontinuiran razvoj organizacij. Posebno poglavje pa smo namenili tudi odnosu med posameznikom in organizacijo v smislu njune globoke povezanosti in pripadnosti. Naloga temelji na primeru konkretne organizacije, za katero smo opisali proces upravljanja delovne uspešnosti in njegove elemente, kot na primer namen, potek, postavljanje ciljev in njihova struktura, kalibracije in ocenjevanje ter osebni pogovori. V nadaljevanju smo predstavili raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom raziskovanja, predstavili smo izvedbo raziskave, vprašalnik, ki smo ga v raziskavi uporabili, in testiranja naših hipotez. Posebno poglavje smo namenili še samostojno statistični obdelavi dejanskih podatkov o delovni uspešnosti našega vzorca. Sledile so ugotovitve iz vprašalnika, v diskusiji smo jih povezali s teoretičnimi izhodišči in v nadaljevanju postavili nadgrajen model, ki bo zagotavljal učinkovitejše upravljanje procesa delovne uspešnosti v prihodnosti. Temelji na pogostejši uporabi več vodstvenih kompetenc in na kontinuirani vsebinski in izvedbeni osredotočenosti na uresničevanje strateških ciljev in na ustvarjanju notranjega okolja, ki bo to omogočalo.
Ključne besede: delovna uspešnost, stalne povratne informacije v realnem času, vodstvene kompetence, pozitivna psihologija, coaching, tehniške storitve
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1192; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: Osrednji namen raziskave, ki je podlaga pričujočega dela, je razviti, predstaviti in preveriti inovativen model, ki temelji na posamezniku kot zaposlenega, njegovem psihičnem dobrem počutju (PDP) kakor tudi njegovi zadostni in potrebni celovitosti (ZIPOC), ki (posredno) pozitivno vpliva na uspešnost organizacij. Omenjen model temelji na dejstvuda človek poseduje sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, obenem pa ga zaznamuje motiviranost, volja, vrednote in druga čustva. Na osnovi teh človek skuša uresničevati življenjski smisel med drugim tudi v vlogi zaposlenega. Čeprav delo človeku daje identiteto, samospoštovanje, socialno podporo in materialne nagrade, to ni edina vloga posameznika v življenju; vpet je v več vlog od partnerske, starševske do različnih sorodstvenih, prijateljskih, sosedskih in drugih. Vsaka od teh mu prinaša tudi obveznosti, ki naj bi jih v skladu z uveljavljenimi družbenimi normami uresničeval karseda optimalno. Posameznik, ki predano uresničuje različne življenjske vloge, mora biti kar najbolj celovit - v največji možni meri mora upoštevati vse važno. Da bi bil tega sposoben, mora krepiti svojo ZIPOC s prakso in zavedanjem samega sebe, najprej kot telesnega oz. biološkega/naravnega bitja, ki to uresničuje z aktivnim izvajanjem tehnik za zagotavljanje telesnega ravnovesja (zdrava prehrana, ajurveda, masaža in aromaterapija, sproščanje, tehnike dihanja, fizična aktivnost, upoštevanje biološkega ritma, dopolnilne oblike zdravljenja in drugo). Človek se mora zavedati tudi tega, da je duševno bitje, ki plemeniti čustvovanje, zaznavanje, mišljenje in voljo s tehnikami umetnosti življenja (čustvena inteligenca, življenje v sedanjem trenutku, ne da pozablja na bodočnost, pozitivno mišljenje in drugo). Človek je tudi družbeno bitje, ki kakovostne povezave s soljudmi izgrajuje s tehnikami strokovnega in delovnega razvoja ter družbene integriranosti (vzgoja, izobraževanje, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj v okviru delovne kariere in drugo). V sodobnem času prihaja vedno bolj do izraza, da je človek duhovno bitje, ki hrepeni po samo-aktualizaciji in po življenjskem smislu, kar uresničuje s pomočjo tehnik duhovnega razvoja (duhovna inteligenca, meditacija, mantre, joga, logoterapija, praktični budistični principi za vzpostavitev ravnovesja in drugo). Prav tako se v času, ko čutimo posledice globalne ekonomske krize, v ospredje postavlja tudi dejstvo, da je človek ekonomsko bitje, ki ima občutek, da zadovoljuje svoje materialne potrebe kot oseba, družinski član, sodelavec in pripadnik neke širše skupnosti, ki to uresničuje s tehnikami ekonomske stabilnosti (ustvarjalna in delovna vloga v različnih organizacijah) ipd. Ker človeku za približevanje k zadostni in potrebni celovitosti pogosto zmanjkuje časa, znanje, vednosti in moči, se sooča s stresom, duhovno naveličanostjo, čustveno in psihično praznino,… To pa se posledično odraža v nizkem psihičnem dobrem počutju (PDP), katerega model združuje tri psihološke modele. Nizko psihično dobro počutje posameznikov v vlogi zaposlenih pa negativno vpliva na uspešnost organizacij. Temeljno raziskovalno vprašanje te disertacije je, ali je mogoče oblikovati model za krepitev celovitosti posameznika - zaposlenega, ki bi povečeval njegovo psihično dobro počutje in s tem pozitivno vplival na uspešnost organizacij. Namen doktorske disertacije je bil na osnovi raziskave, kako na povečevanje uspešnosti organizacij vpliva porast psihičnega dobrega počutja, ki izvira iz posameznikove zadostne in potrebne celovitosti, oblikovati model psihičnega dobrega počutja na temelju zadostne in potrebne celovitosti posameznikov. Raziskovalni model je v empiričnem delu raziskave temeljil na več glavnih determinantah, v ozadju katerih pa je vedno človek. Gre za naslednje determinante, ki so obenem tudi naši ključni raziskovalni konstrukti: (i) zadostna in potrebna osebna celovitost (ZIPOC), (ii) psihično dobro počutje (PDP), (iii) samospoštovanje, (iv) ...
Ključne besede: posameznik, zadostna in potrebna celovitost, zadostna in potrebna osebna celovitost, pozitivna psihologija, psihično dobro počutje, subjektivno emocionalno dobro počutje, psihološko dobro počutje, samo-determiniranost, management človeških virov, uspešnost organizacije
Objavljeno v DKUM: 08.03.2013; Ogledov: 4729; Prenosov: 1085
Celotno besedilo (5,73 MB)

Opis: Odkar stoji svet obstajajo spremembe, katere so oblikovane v večini s strani človeka. Vse te spremembe pa nastajajo prav zaradi želje po večjem blagostanju. Človek ne teži le k ugodnemu življenju, temveč si z vsakim doseženim ciljem zastavi novega, ponavadi večjega. Včasih so mislili, da bo za vsako spremembo sledilo obdobje stabilnosti, pa se velikokrat zdi, da se je vse obrnilo prav nasprotno. Tempo življenja se stopnjuje, spremembe se kopičijo, vedno bolj so vidni vplivi masovne globalizacije, ki prinašajo vedno več sprememb in s tem tudi zahtev. Prav zaradi tega se mora mnogo podjetij hitro in učinkovito prilagajati tem spremembam, če želijo obstati na vedno bolj konkurenčnem trgu in se še naprej, ne samo truditi za obstanek, vendar iz dneva v dan razvijati v vseh segmentih svojega delovanja. Da bi nam to uspelo je potrebno združiti sposobnosti, znanja in izkušnje ljudi, ki pa so hkrati pripravljeni delati za določen cilj. Prav zaradi tega prihaja do vedno večje potrebe po timskem delu. V timu lahko člani uporabijo in združijo svoje znanje, izkušnje, sposobnosti, ki so potrebne za boljše, kakovostnejše in učinkovitejše delovanje tima in s tem seveda podjetja. Vedno večji bo poudarek na timskem delu in prav učinkoviti in uspešni timi bodo tisti, ki bodo v prihodnosti botrovali drugim, če bodo želeli biti konkurenčni na trgu. Da lahko dosežemo uspešno in učinkovito timsko delo, pa moramo poskrbeti za človeški faktor, kajti le ta je v središču pozornosti in brez njega tim sploh ne bi obstajal. Ključ dobrega delovanja tima je v vodenju, dobri komunikaciji, medsebojnih odnosih, zmožnosti reševanja problemov, kar pa je vse odvisno od človeka. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za subjektivno blagostanje zaposlenih, kajti v njih je naša prihodnost. Oni so tisti, ki bodo kreirali nove ideje, razvijali nove možnosti in s tem konkurirali na trgu. Konkurenčno prednost ne bomo dosegli le z vrhunsko tehnologijo, ampak predvsem z dobro usposobljenim kadrom. Naša prihodnost in prihodnost organizacij temelji na dobrem počutju, ustvarjalnosti in družbeni odgovornosti.
Ključne besede: timsko delo, učinkovito timsko delo, pozitivna psihologija, subjektivno blagostanje, dobro počutje, dobro počutje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 23.12.2010; Ogledov: 3536; Prenosov: 550
Celotno besedilo (662,18 KB)