| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ján Kollár avagy a szláv nemzet jó tulajdonságai?
Róbert Kiss Szemán, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Ján Kollár oziroma dobre lastnosti slovanskega naroda? Študija opozarja na Kollárjevo parno pridigo, ki je imela velik vpliv na nacionalno zavest sodobnih slovanskih narodov. Kollár razpravlja o petih dobrih lastnosti slovanskih narodov: njihovi pobožnosti, marljivosti, veselosti, ljubezni do materinščine in popustljivosti do drugih narodov. Med možne prototipe te pridige sodi članek Jánosa Horvátha z naslovom O verskem in moralnem stanju starih Madžarov v izdaji Tudományos Gyűjtemény iz leta 1817. Način prevzemanja lahko razumemo tudi kot ustvarjalno umetniško dejavnost, s katero je Kollár znatno reinterpretiral omenjene lastnosti in jih prenesel na slovanski narod.
Ključne besede: slovanski narodi, narodna zavest, primerjalne študije, pozitivizem
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1152; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (349,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
LITERARNA ZGODOVINARKA MARJA BORŠNIK (1906-1982)
Tonja Jelen, 2012, diplomsko delo

Opis: Marja Boršnik je bila urednica, aktivna članica Slavističnega društva, pisateljica, zaslužna profesorica ljubljanske univerze, predstojnica katedre za slovenski jezik, dopisna članica SAZU, predavateljica, inšpektorica za srednje in visoke šole, strokovna inšpektorica za slavistiko in literarna zgodovinarka, kar je tudi njena osrednja vloga. Svoje študije je največ namenila Antonu Aškercu, Ivanu Tavčarju, Franu Celestinu, Janku Glazerju, Alojzu Gradniku in Prežihovemu Vorancu. Posebno pozornost je kot literarna zgodovinarka usmerjala na ženske ustvarjalke, in sicer na Vido Taufer, Vido Jeraj in Zofko Kveder. Njen raziskovalni pristop k literaturi je izhajal s pozitivističnih podlag (njena profesorja sta bila France Kidrič in Ivan Prijatelj), vendar pa je zanj značilno tudi veliko zelo subjektivističnih vrednotenj. V diplomski nalogi so me zanimale njene monografske študije o Antonu Aškercu, in sicer sem pozornost namenila analizi njenega pristopa, pri čemer sem zlasti preverjala splošno utrjeno spoznanje o njeni pripadnosti pozitivistični »šoli«. Pomemben je tudi teoretski del naloge, v katerem pa sem Marjo Boršnik na podlagi sistemskih modelov literature (Siegfried J. Schmidt; Urška Perenič) umestila v literarni sistem, natančneje na raven literarne obdelave, s čimer sem skušala predvsem izostriti mesto literarnega obdelovalca/obdelovalke oz. literarnega znanstvenika/znanstvenice v kompleksnem literarnem procesu. Literarna obdelava namreč za razliko od produkcije, recepcije literarnega dela še zdaleč ni (bila) deležna takšne pozornosti.
Ključne besede: Marja Boršnik, literarni obdelovalec, literarni znanstvenik, literarni zgodovinar, Siegfried J. Schmidt, Urška Perenič, pozitivizem
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2160; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1000,78 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici