| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI PO DUNAJSKI KONVENCIJI
Andreja Tkalec, 2012, diplomsko delo

Opis: Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo za katero je odgovorna. V skladu s 74. členom DK je stranka odgovorna povrniti vso škodo, vključno z izgubljenim dobičkom, ki je nastala kot posledica kršitve pogodbe, pod pogojem, da je bila predvidljiva v času sklenitve pogodbe. 74. člen DK temelji na načelu popolne odškodnine, v skladu s katerim mora priti oškodovana stranka v položaj v katerem bi bila, če do kršitve ne bi prišlo. V primeru odstopa od pogodbe pa lahko stranka zahteva povrnitev škode na podlagi 75. ali 76. člena DK. 75. člen DK določa konkreten izračun škode na podlagi cene iz nadomestne transakcije, 76. člen DK pa določa konkreten izračun škode na podlagi trenutne tržne cene. V skladu s 77. členom DK se povračilo škode na podlagi 74., 75. in 76. člena DK zmanjša, če stranka ni sprejela ukrepov za zmanjšanje škode. Odgovornost stranke, ki pogodbo krši je objektivna, torej odgovarja ne glede na krivdo. Stranka se lahko razbremeni odgovornosti, če so izpolnjeni pogoji iz 79. člena DK.
Ključne besede: odškodninska obveznost, kršitev pogodbe, povrnitev škode, predvidljivost, dolžnost zmanjševanja škode, oprostitev odgovornosti.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1274; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (259,83 KB)

2.
Odprava posledic neupravičene obsodbe : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nika Oražem, 2013, diplomsko delo

Opis: Odprava posledic neupravičene obsodbe je urejena v 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku (2013), [v nadaljevanju ZKP] in določa postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo, ter uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost. Neupravičeno obsojene osebe imajo po ZKP pravico do povrnitve škode, pravico do javne objave sporočila o novi odločbi, možnost izbrisa neupravičene obsodbe iz kazenske evidence, pravico do priznanja delovne oziroma zavarovalne dobe in pravico, da zahtevajo prepoved uporabe podatkov iz spisov, ki se nanašajo na neupravičeno obsodbo. Poleg zakonske ureditve je odprava posledic neupravičene obsodbe urejena tudi v 30. členu Ustave Republike Slovenije (2013), [v nadaljevanju Ustava RS]. Ustava RS v tem členu zaradi možnosti primerov krivih obsodb predvideva pravico do rehabilitacije in odškodnine. Pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode in druge pravice po zakonu ima vsak, ki je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta. Zaradi svoje zgodovine Slovenija pozna tudi Zakon o popravi krivic (2007), ki je v razmerju do ZKP lex specialis in se uporablja samo za osebe, katerim je priznan status političnega zapornika. Ugotovili smo, da brez vzrokov, zaradi katerih je prišlo do neupravičene obsodbe, tudi posledic ne bi bilo. Zaradi tega je glavna naloga države, da sprejme reforme, ki bi take napake zmanjšale. Potrebna je tudi ustrezna ozaveščenost ljudi s problemom neupravičene obsodbe. V Sloveniji raziskav glede neupravičene obsodbe nismo zasledili, kar pomeni, da se temu problemu posveča premalo pozornosti.
Ključne besede: kazenski postopek, neupravičena obsodba, povrnitev škode, diplomske naloge
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 712; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (330,36 KB)

3.
Regresni zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu
Andreja Verk Završnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujem regresne zahtevke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca, zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu. Gre za odškodninsko odgovornost delodajalca na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Obvezno zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji enotno, kar pomeni, da se z njim zagotavljajo pravice ob nastanku poškodbe in bolezni izven dela kot tudi ob nastanku poškodbe ali poklicne bolezni. Zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti. Zavarovanje je obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Zavarovane osebe imajo ob nastopu zdravstvenega primera pravice do dajatev v naravi in denarju, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci. Vseh nezgod pri delu delodajalci ne morejo preprečiti, vendar lahko višjo raven varnosti in zdravja pri delu dosežejo z odpravljanjem in zmanjševanjem tveganj, ki so jim delavci med svojim delom izpostavljeni. Glavna naloga delodajalca je, da zagotovi, kolikor je izvedljivo, da so delovna mesta, stroji, oprema in procesi pod njihovim nadzorom varni in brez nevarnosti za zdravje in poškodbe. Nespoštovanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in tudi drugih predpisov, sprejetih za varnost ljudi, pomeni poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost delodajalca. Opustitev varnosti in zdravja pri delu povzroča povečane izdatke, ki se kažejo tudi v zdravstveni blagajni. Tako je delodajalec na področju zdravstvenega zavarovanja odškodninsko odgovoren Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi in v kolikor je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Jedro proučevanja se nanaša na pravno ureditev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije napram delodajalcu. Posebno pozornost v magistrskem delu namenjam tudi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja in varnosti in zdravja pri delu ter samemu oblikovanju regresnega zahtevka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer z vidika določitve višine škode in presoje delodajalčevih kršitev. Proučujem tudi primere regresnih zahtevkov in sodno prasko s predmetnega področja. V povezavi z odgovornostjo delodajalca proučujem tudi možnost izključitve odškodninske odgovornosti delodajalca v primeru male malomarnosti, in sicer z vidika kritja stroškov iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev komercialnih zavarovalnic na podlagi zavarovanja delodajalčeve odgovornosti. Na podlagi zaključkov v magistrskem delu podajam ugotovitve povezane z izključitvijo odškodninske odgovornosti za malo malomarnost delodajalca in predlog, da se z zakonom določi, da so v zavarovanje odgovornosti vključeni tudi regresni in odškodninski zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kakor je to določeno že na drugih področjih (na primer na področju prometa).
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, varnost in zdravje pri delu, nezgoda pri delu, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, povrnitev škode, regresni zahtevek, zavarovanje odgovornost delodajalca, diferencirana prispevna stopnja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 863; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici