| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaposlovanje bivših zapornikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Petar Stojnić, Nada Varagić, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: kazen, resocializacija, povratništvo
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2075; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (484,91 KB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
Slovenski zapori - izziv izvrševanja kazenskih sankcij : diplomsko delo
Maja Šmid, 2013, diplomsko delo

Opis: Zapori so državne institucije, v katere se zapirajo storilci kaznivih dejanj. Ljudi se za neupoštevanje družbenih pravil kaznuje odkar družba obstaja. Skozi leta se je način kaznovanja storilcev kaznivih dejanj spreminjal. Od telesnih kazni in mučenja storilcev je prišlo do kaznovanja, ki vpliva na duševnost posameznikov. Tako, kot se je spreminjal način kaznovanja, se je spreminjal tudi namen zaporne kazni. Če je šlo nekoč samo za maščevanje za storjeno kaznivo dejanje, se danes poskuša doseči prevzgoja zapornikov. Poleg kazni pozna slovensko kazensko pravo še druge vrste kazenskih sankcij, katerih namen je preprečevanje nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. V diplomski nalogi so raziskovani odnosi med samimi zaporniki in zaporniki ter pazniki v zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Dobri odnosi med osebjem in zaporniki so ključni za dobro družbeno vzdušje v zavodih. Korektnost osebja do zapornikov pripomore k spoštovanju zaporskih pravil. Spoštljiv odnos do zaprtih pa pomaga pri njihovi resocializaciji. Za resocializacijo so pomembne tudi različne oblike tretmanov, ki so jih zaporniki deležni v obdobju prestajanja kazni. Kljub temu, da naj bi bili po odpustu iz zavoda resocializirani, se na prostosti soočajo s številnimi težavami. Zelo težko se vključujejo v družbo, saj jih ta zavrača. Kot bivši kaznjenci težko dobijo zaposlitev, saj jim družba ne zaupa. Pri spopadanju s težavami jim pomagajo Centri za socialno delo. Ker se velik del zapornikov po prestani kazni ponovno vrača k izvrševanju kaznivih dejanj, je bil predstavljen še problem povratništva. Ugotovljeno je bilo, da se tveganje za povratništvo poveča po vsaki naslednji prestani kazni. Na podlagi postavljene prognoze zapornika pa lahko povratništvo z veliko verjetnostjo napovemo.
Ključne besede: zapori, kazenske sankcije, zaporniki, pazniki, resocializacija, povratništvo, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 2491; Prenosov: 770
.pdf Celotno besedilo (800,98 KB)

8.
Postpenalna pomoč in njen vpliv na resocializacijo in povratništvo
Barbara Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: V preteklosti je bil glavni namen zaporne kazni v izolaciji, nasilju ter povzročanju trpljenja storilcu, ki je s svojimi dejanji kršil družbeno sprejemljive norme, saj je bil to edini način, da se družbo zavaruje pred tovrstnimi kršitelji. Danes pa je stanje bistveno drugačno, poglavitni namen zaporne kazni je v socializaciji oziroma resocializaciji storilca. Pri tem je zelo pomembna postpenalna pomoč, ki bistveno vpliva na storilca po prihodu iz zapora in mu pomaga, da se lažje integrira nazaj v družbo. Postpenalna obravnava obsojenca se začne z dnem nastopa zaporne kazni, traja ves čas prestajanja ter se konča z odhodom obsojenca na prostost. Je izjemnega pomena, saj se obsojenci z odhodom na prostost srečujejo z različnimi stiskami, ne vedo kaj pričakovati, ko bodo svobodni in kako jih bo družba sprejela, so brez stanovanja in zaposlitve. Poleg tega ima zaporna kazen negativne posledice na takšne osebe, saj so stigmatizirani za celotno življenje, posledično pa se tako v družbi težje znajdejo. Pri nas se postpenalna pomoč izvaja na različne načine: v obliki denarne pomoči, materialnih dobrih, kot pomoč pri nastanitvi, zaposlitvi ter v obliki psihološke pomoči. Priprava na obsojenčev odpust in pomoč po odhodu iz zapora so za posameznika poglavitnega pomena in močno vplivajo na uspešnost resocializacije in povratništva. Glavni razlog za uspeh oziroma neuspeh resocilizacije ter stopnje povratništva pa ni odvisen samo od kvalitetno izvedene postpenalne pomoči ampak predvsem od storilca samega, njegove pripravljenosti za sodelovanje in ciljev, ki si jih je v življenju zastavil.
Ključne besede: Postpenalna pomoč, povratništvo, resocializacija, zaporna kazen, družba, obsojenci.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 360; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (330,39 KB)

9.
Rehabilitacijski program za zapornike
Sandra Vogrinčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Med pisanjem diplomskega dela sem velikokrat vprašala naključne ljudi, kaj na splošno menijo o posameznikih, ki so krivi kršenja temeljnih družbenih norm. Najpogostejši odgovor, ki sem ga dobila, je bil: »Sodijo v zapor!« Po mnenju večine se takšni ljudje ne bi smeli prosto gibati, saj s tem ogrožajo njihovo varnost, niti eden pa ni pomislil na dejstvo, da večina po nekaj letih odsluži svojo kazen in se ponovno vključi v družbo. Šele takrat so pomislili na dejavnik resocializacije in pomembnost rehabiltacijskega programa. In ravno to, da se večina ukvarja samo s tem, da bo pravici zadoščeno, na posledice, ki sledijo, pa pozabijo, me je prepričalo v raziskovalno delo na tem področju. V diplomski nalogi so tako najprej opredeljeni osnovni pojmi, potrebni za razumevanje obravnavane teme. Na začetku je opredeljena osebnost in zakaj nekdo razvije kriminalne lastnosti. Pomembna podlaga za boljše razumevanje tematike je tudi zgodovina razvoja zaporne kazni, kdaj se prvič pojavi in na kakšne načine se je izvrševala skozi čas. Za boljšo predstavo je definirana funkcija zapora in sankcija kazen zapora. Opredeljen je tudi pojem deviantno ravnanje, ki privede do kazni zapora, ter navedeni možni vzroki za nastanek takšnega ravnanja. Z namenom pridobitve čim bolj realne slike sta opravljena intervju s psihologinjo iz zavoda in intervju z nekdanjim zapornikom, prav tako pa je izvedena anketa med 52 naključnimi zaporniki. Psihologinja iz zavoda je predstavila način izvajanja programa in odzive na rehabilitacijo, osebe, ki so in še sodelujejo v programu, pa so opozorile na pomanjkljivosti in prednosti programa. Za vsakega obsojenca je najtežji prehod s prostosti v zavod in obratno, zato so v diplomskem delu predstavljeni tudi predlogi in možne izboljšave v teh dveh kritičnih obdobjih.
Ključne besede: zaporniki, rehabilitacija, rehabilitacijski programi, deviantno ravnanje, povratništvo, diplomske naloge
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 299; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

10.
Kriminalno povratništvo
Tjaša Kovačič, 2019, diplomsko delo

Opis: Kriminalno povratništvo je za družbo škodljivo, toksično, zato se strokovnjaki s področja varnosti ves čas trudijo, da bi se stopnja kriminalnih povratnikov znižala. Želimo si, da povratnikov sploh ne bi bilo, in se sprašujemo, če je to sploh mogoče doseči in če ja, kako. Diplomsko delo govori o kriminalnem povratništvu, kriminalnemu načinu življenja in preprečevanju ter napovedovanju povratništva. Namen diplomskega dela je ugotoviti, s čim bi lahko zmanjšali visok statistični podatek povratništva v Sloveniji. V prvem delu diplomske naloge je razloženo, kaj povratništvo je, kdo je povratnik in kakšno je njegovo življenje. V srednjem delu se osredotočimo na napovedovanje povratništva, zanima nas predvsem, ali je to sploh mogoče doseči in kakšni so načini za doseganje le-tega. Na koncu ugotavljamo, s čim lahko povratništvo preprečujemo in ali je smiselno v zaporih uporabljati tretmane in strmeti k rehabilitaciji zapornikov. Veliko je načinov, kako prestopnika pripraviti do tega, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, vendar pa je največ odvisno od povratnika samega, ali se je pripravljen spremeniti in se ravnati po pravilih, ki jih narekuje družba. Bistvo te diplomske naloge je ugotoviti, če je možno kriminalno povratništvo omejiti in če je, s kakšnimi metodami, in ali je način življenja predpogoj za kriminalno povratništvo. Sprašujemo se, če na povratništvo vplivajo tudi zunanji dejavniki, torej družba, šola in okolje samo. Ugotavljamo, ali je za povratništvo pomembno, kako oseba odrašča, s kom se druži in kakšni so njegovi starši. Opiramo se tudi na znanstvene raziskave, ki so bile izvedene na to temo in tako lažje ocenjujemo, ali smo na pravi poti pri preprečevanju povratništva in zatiranja kriminalitete.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminalno povratništvo, zapor, rehabilitacija
Objavljeno: 01.02.2019; Ogledov: 299; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici