1. Povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000-2020 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNejc Arzenšek, 2022, diplomsko delo Opis: S problemom kriminalnega povratništva se srečujejo vse države, ki pa se na ta problem različno odzivajo. Kriminalno povratništvo je nezaželen pojav, ki ga je praktično nemogoče preprečiti, vendar pa se ga lahko precej omili. V diplomski nalogi smo se osredotočili na povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000–2020. V diplomski nalogi smo opravili pregled literature o povratništvu s poudarkom na povratništvu v slovenskih zaporih in opredelili temeljne pojme o povratništvu ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Hkrati smo predstavili slovenski zaporski sistem. V drugem delu diplomske naloge smo analizirali statistične podatke o kriminaliteti, pridobljene iz letnih poročil o delu Policije, in zapiranju ter povratništvu v slovenskih zaporih, pridobljene iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ugotovili smo, da je v obdobju 2000–2020 stopnja kriminalitete upadla za 25,5 %, stopnja zapiranja pa narasla za 45 % oziroma 14,8 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Hkrati je narasel delež povratništva za približno 10 %. Stopnja kriminalitete je v obdobju od leta 2000 in do svoje najvišje stopnje v letu 2013 narasla za 33,8 %. Po letu 2013 pa stopnja kriminalitete upada, vse do leta 2020, ko je skupno od leta 2013 upadla za 44,7 %. Stopnja zapiranja je v obravnavanem obdobju narasla z 32,9 na 54,3 zapornike. Najvišjo stopnjo zapiranja je mogoče opaziti v letu 2015, ko stopnja zapornikov znaša 57 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Porast stopnje zapiranja oziroma naraščanje zapornikov je posledica zaostrovanja kaznovalne politike. Za razliko od stopnje kriminalitete je delež povratništva dosegel svoj maksimum leta 2016, ko je znašal 40 %, nato pa upad do leta 2020, ko je delež povratništva znašal 35 %. Ugotovitve kažejo, da med stopnjo kriminalitete in stopnjo zapiranja ni povezanosti. Prav tako sklepamo, da med stopnjo kriminalitete ter deležem povratništva ni povezanosti. Hkrati pa obstaja povezanost med stopnjo zapiranja in deležem povratništva.
Ključne besede: diplomske naloge, povratništvo, zapori, Slovenija, kazniva dejanja, zapiranje
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 212
 Celotno besedilo (788,20 KB) |
2. Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev : magistrsko deloAja Kovačević, 2021, magistrsko delo Opis: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini.
Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora.
Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 946; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Kriminalno povratništvo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Kovačič, 2019, diplomsko delo Opis: Kriminalno povratništvo je za družbo škodljivo, toksično, zato se strokovnjaki s področja varnosti ves čas trudijo, da bi se stopnja kriminalnih povratnikov znižala. Želimo si, da povratnikov sploh ne bi bilo, in se sprašujemo, če je to sploh mogoče doseči in če ja, kako. Diplomsko delo govori o kriminalnem povratništvu, kriminalnemu načinu življenja in preprečevanju ter napovedovanju povratništva. Namen diplomskega dela je ugotoviti, s čim bi lahko zmanjšali visok statistični podatek povratništva v Sloveniji.
V prvem delu diplomske naloge je razloženo, kaj povratništvo je, kdo je povratnik in kakšno je njegovo življenje. V srednjem delu se osredotočimo na napovedovanje povratništva, zanima nas predvsem, ali je to sploh mogoče doseči in kakšni so načini za doseganje le-tega. Na koncu ugotavljamo, s čim lahko povratništvo preprečujemo in ali je smiselno v zaporih uporabljati tretmane in strmeti k rehabilitaciji zapornikov. Veliko je načinov, kako prestopnika pripraviti do tega, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, vendar pa je največ odvisno od povratnika samega, ali se je pripravljen spremeniti in se ravnati po pravilih, ki jih narekuje družba. Bistvo te diplomske naloge je ugotoviti, če je možno kriminalno povratništvo omejiti in če je, s kakšnimi metodami, in ali je način življenja predpogoj za kriminalno povratništvo. Sprašujemo se, če na povratništvo vplivajo tudi zunanji dejavniki, torej družba, šola in okolje samo. Ugotavljamo, ali je za povratništvo pomembno, kako oseba odrašča, s kom se druži in kakšni so njegovi starši. Opiramo se tudi na znanstvene raziskave, ki so bile izvedene na to temo in tako lažje ocenjujemo, ali smo na pravi poti pri preprečevanju povratništva in zatiranja kriminalitete.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminalno povratništvo, zapor, rehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 01.02.2019; Ogledov: 1871; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. Rehabilitacijski program za zapornike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandra Vogrinčič, 2018, diplomsko delo Opis: Med pisanjem diplomskega dela sem velikokrat vprašala naključne ljudi, kaj na splošno menijo o posameznikih, ki so krivi kršenja temeljnih družbenih norm. Najpogostejši odgovor, ki sem ga dobila, je bil: »Sodijo v zapor!« Po mnenju večine se takšni ljudje ne bi smeli prosto gibati, saj s tem ogrožajo njihovo varnost, niti eden pa ni pomislil na dejstvo, da večina po nekaj letih odsluži svojo kazen in se ponovno vključi v družbo. Šele takrat so pomislili na dejavnik resocializacije in pomembnost rehabiltacijskega programa. In ravno to, da se večina ukvarja samo s tem, da bo pravici zadoščeno, na posledice, ki sledijo, pa pozabijo, me je prepričalo v raziskovalno delo na tem področju.
V diplomski nalogi so tako najprej opredeljeni osnovni pojmi, potrebni za razumevanje obravnavane teme. Na začetku je opredeljena osebnost in zakaj nekdo razvije kriminalne lastnosti. Pomembna podlaga za boljše razumevanje tematike je tudi zgodovina razvoja zaporne kazni, kdaj se prvič pojavi in na kakšne načine se je izvrševala skozi čas. Za boljšo predstavo je definirana funkcija zapora in sankcija kazen zapora. Opredeljen je tudi pojem deviantno ravnanje, ki privede do kazni zapora, ter navedeni možni vzroki za nastanek takšnega ravnanja. Z namenom pridobitve čim bolj realne slike sta opravljena intervju s psihologinjo iz zavoda in intervju z nekdanjim zapornikom, prav tako pa je izvedena anketa med 52 naključnimi zaporniki. Psihologinja iz zavoda je predstavila način izvajanja programa in odzive na rehabilitacijo, osebe, ki so in še sodelujejo v programu, pa so opozorile na pomanjkljivosti in prednosti programa. Za vsakega obsojenca je najtežji prehod s prostosti v zavod in obratno, zato so v diplomskem delu predstavljeni tudi predlogi in možne izboljšave v teh dveh kritičnih obdobjih.
Ključne besede: zaporniki, rehabilitacija, rehabilitacijski programi, deviantno ravnanje, povratništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2018; Ogledov: 1531; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,55 MB) |
5. Postpenalna pomoč in njen vpliv na resocializacijo in povratništvoBarbara Vidmar, 2016, diplomsko delo Opis: V preteklosti je bil glavni namen zaporne kazni v izolaciji, nasilju ter povzročanju trpljenja storilcu, ki je s svojimi dejanji kršil družbeno sprejemljive norme, saj je bil to edini način, da se družbo zavaruje pred tovrstnimi kršitelji. Danes pa je stanje bistveno drugačno, poglavitni namen zaporne kazni je v socializaciji oziroma resocializaciji storilca. Pri tem je zelo pomembna postpenalna pomoč, ki bistveno vpliva na storilca po prihodu iz zapora in mu pomaga, da se lažje integrira nazaj v družbo. Postpenalna obravnava obsojenca se začne z dnem nastopa zaporne kazni, traja ves čas prestajanja ter se konča z odhodom obsojenca na prostost. Je izjemnega pomena, saj se obsojenci z odhodom na prostost srečujejo z različnimi stiskami, ne vedo kaj pričakovati, ko bodo svobodni in kako jih bo družba sprejela, so brez stanovanja in zaposlitve. Poleg tega ima zaporna kazen negativne posledice na takšne osebe, saj so stigmatizirani za celotno življenje, posledično pa se tako v družbi težje znajdejo. Pri nas se postpenalna pomoč izvaja na različne načine: v obliki denarne pomoči, materialnih dobrih, kot pomoč pri nastanitvi, zaposlitvi ter v obliki psihološke pomoči. Priprava na obsojenčev odpust in pomoč po odhodu iz zapora so za posameznika poglavitnega pomena in močno vplivajo na uspešnost resocializacije in povratništva. Glavni razlog za uspeh oziroma neuspeh resocilizacije ter stopnje povratništva pa ni odvisen samo od kvalitetno izvedene postpenalne pomoči ampak predvsem od storilca samega, njegove pripravljenosti za sodelovanje in ciljev, ki si jih je v življenju zastavil.
Ključne besede: Postpenalna pomoč, povratništvo, resocializacija, zaporna kazen, družba, obsojenci.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1966; Prenosov: 269
Celotno besedilo (330,39 KB) |
6. Slovenski zapori - izziv izvrševanja kazenskih sankcij : diplomsko deloMaja Šmid, 2013, diplomsko delo Opis: Zapori so državne institucije, v katere se zapirajo storilci kaznivih dejanj. Ljudi se za neupoštevanje družbenih pravil kaznuje odkar družba obstaja. Skozi leta se je način kaznovanja storilcev kaznivih dejanj spreminjal. Od telesnih kazni in mučenja storilcev je prišlo do kaznovanja, ki vpliva na duševnost posameznikov. Tako, kot se je spreminjal način kaznovanja, se je spreminjal tudi namen zaporne kazni. Če je šlo nekoč samo za maščevanje za storjeno kaznivo dejanje, se danes poskuša doseči prevzgoja zapornikov. Poleg kazni pozna slovensko kazensko pravo še druge vrste kazenskih sankcij, katerih namen je preprečevanje nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj.
V diplomski nalogi so raziskovani odnosi med samimi zaporniki in zaporniki ter pazniki v zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Dobri odnosi med osebjem in zaporniki so ključni za dobro družbeno vzdušje v zavodih. Korektnost osebja do zapornikov pripomore k spoštovanju zaporskih pravil. Spoštljiv odnos do zaprtih pa pomaga pri njihovi resocializaciji. Za resocializacijo so pomembne tudi različne oblike tretmanov, ki so jih zaporniki deležni v obdobju prestajanja kazni. Kljub temu, da naj bi bili po odpustu iz zavoda resocializirani, se na prostosti soočajo s številnimi težavami. Zelo težko se vključujejo v družbo, saj jih ta zavrača. Kot bivši kaznjenci težko dobijo zaposlitev, saj jim družba ne zaupa. Pri spopadanju s težavami jim pomagajo Centri za socialno delo. Ker se velik del zapornikov po prestani kazni ponovno vrača k izvrševanju kaznivih dejanj, je bil predstavljen še problem povratništva. Ugotovljeno je bilo, da se tveganje za povratništvo poveča po vsaki naslednji prestani kazni. Na podlagi postavljene prognoze zapornika pa lahko povratništvo z veliko verjetnostjo napovemo.
Ključne besede: zapori, kazenske sankcije, zaporniki, pazniki, resocializacija, povratništvo, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 5188; Prenosov: 1123
Celotno besedilo (800,98 KB) |
7. Kriminalno povratništvo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor : diplomsko deloDenisa Teršek, 2012, diplomsko delo Opis:
Ključne besede: kriminaliteta, kriminalno povratništvo, preprečevanje, kazenske sankcije, zapori, tretman, resocializacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.04.2012; Ogledov: 3152; Prenosov: 570
Celotno besedilo (1008,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. |
