1. Inhibicijska učinkovitost mešanice škroba in površinsko aktivnih snovi v kislem mediju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeŠpela Slapničar, 2019, diplomsko delo Opis: Korozija je proces, ki lahko povzroči veliko materialno škodo, zato so se začeli uporabljati različni premazi, ki lahko material zaščitijo delno ali v celoti. Poleg tega imajo nekateri, običajno najučinkovitejši inhibitorji korozije lastnost negativnega vpliva na okolje, zato zadnja leta potekajo raziskave o okolju prijaznih inhibitorjih. V diplomski nalogi je predstavljen naravni inhibitor korozije, škrob, v mešanici z in brez dodatka površinsko aktivnih snovi. S pomočjo eksperimentalnega dela na vzorcih jekla smo ugotovili, da škrob uspešno deluje kot inhibitor v kislem mediju. Za slednjega se ne sme uporabiti močnih kislin, saj tam škrob zaradi zoglenelosti izgubi inhibicijske lastnosti. Glede na izbran sistem in dobljene rezultate lahko sklepamo, da je primeren kisli medij, šibka raztopina klorovodikove kisline, v našem primeru s koncentracijo 5,0 % (wt.). Pri dodatku 2,0 % škroba v HCl je bila najvišje dosežena vrednost inhibicijske učinkovitosti IE, okoli 50 %. Z zniževanjem koncentracije škroba se je posledično zniževala tudi vrednost IE. Ob sočasnem dodatku škroba in površinsko aktivne snovi CTAB (Cetilamonijev bromid) v izbran korozivni medij, se IE v krajšem časovnem intervalu izpostavitve kovinskega vzorca ni veliko razlikovala od primerov, ko smo dodali le škrob. Pri izpostavitvi vzorca tej mešanici v daljšem časovnem intervalu se je vrednost IE zvišala ter posledično tudi upočasnila hitrost korozijskih procesov. Dodatek kalijevega jodida (KI), škroba in CTAB v 5,0 % vodno raztopino HCl je vrednost IE približala 90 % v vseh izbranih časovnih intervalih. Morfologijo površin testiranih vzorcev smo pregledali še z navadnim svetlobnim mikroskopom ter infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR) za potrditev nastale zaščitne plasti na osnovi adsorpcije. Vse ugotovitve potrjujejo, da mešanica škroba, CTAB in kalijevega jodida sinergistično deluje kot dober inhibitor korozijskih procesov v izbranem sistemu. V prihodnosti bi veljalo preskusiti omenjeno mešanico za korozijsko zaščito jekla v večjem obsegu (daljši čas izpostavitve, različne vrste jekel) ali še na drugih kovinskih materialih.
Ključne besede: škrob, korozija, površinsko aktivne snovi, klorovodikova kislina
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1291; Prenosov: 221
 Celotno besedilo (2,60 MB) |
2. Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeVanja Mlinarič, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto.
Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q).
Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN.
Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije.
Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC.
Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Ključne besede: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Objavljeno v DKUM: 10.04.2019; Ogledov: 1703; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. Funkcionalizacija vlaken s sinergistično formulacijo tenzid-polisaharidMatej Bračič, 2011, magistrsko delo/naloga Opis: Številni postopki funkcionalizacije medicinskih tekstilij so človeku in okolju neprijazni. Zaradi tega, vse večje zdravstvene osveščenosti ljudi in številnega porasta različnih bolezni se povečuje zanimanje za postopke, kjer se uporabljajo okolju prijazni alternativni polisaharidi. Večina alternativnih polisaharidov ima za tovrstno uporabo pomanjkljivosti, kot je omejena inhibicija patogenih bakterij. Ideja magistrske naloge je v razvoju sinergistične formulacije med polisaharidom hialuronsko kislino z vlažilnim učinkom in novo, naravno kationsko površinsko aktivno snovjo MKM s protimikrobnimi lastnostmi, za premaz na viskozni tkanini.
Za karakterizacijo sinergistične formulacije med MKM in hialuronsko kislino smo uporabili nevtralizacijske potenciometrične titracije, potenciometrične titracije z uporabo ionselektivne elektrode, občutljive za površinsko aktivne snovi, ter fluorimetrične titracije na osnovi pirena. Rezultati so pokazali, da so interakcije med obema nad kritično koncentracijo asociacije močno kooperativnega značaja. Izoterme stopnje vezanja pa kažejo na vezavo površinsko aktivnega sredstva na hialuronsko kislino v presežku. Karakterizacijo viskozne tkanine, funkcionalizirane s sinergistično formulacijo, smo izvedli z uporabo nevtralizacijskih potenciometričnih titracij, meritvijo stičnega kota s tenziometrijo in protimikrobnim testiranjem. Funkcionalizirana viskozna tkanina izkazuje pozitiven naboj zaradi prisotnosti MKM, kar se neposredno odraža v njeni izredni redukciji patogenih bakterij. Funkcionalizacija viskozne tkanine s sinergistično formulacijo med MKM in hialuronsko kislino je inovativna in primerna za uporabo v medicinske namene, predvsem na področju celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, viskoza, površinsko aktivne snovi, polisaharidi, hialuronska kislina, potenciometrične titracije, fluorimetrična spektroskopija, tenziometrija, stični kot, protimikrobno testiranje
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 3059; Prenosov: 359
Celotno besedilo (1,48 MB) |
4. |
5. |
