1. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev in varovanje voda na vodovarstvenih območjihMario Lešnik, 2017, strokovna monografija Opis: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in pridelovalcem za izobraževanje glede poti onesnaževanja podzemnih in površinskih voda s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS) in glede tehnik za preprečevanje onesnaževanja z njimi. Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. V prvem delu so sistematično obravnavane poti prehoda FFS v vode (izpiranje skozi profil tal, površinski odtoki in točkovna onesnaženja). Predstavljen je pomen pedoloških in hidrološki lastnosti tal za omejevanje izpiranja FFS. Opisanih je nekaj metod za zmanjšanje prehoda FFS v vode. Te so: spremenjen način uporabe FFS in kolobarjenja s pripravki, izboljšana analiza tveganj za izpiranje in površinski odtok FFS, spremenjen način obdelovanja tal, prilagojen način aplikacije FFS v bližini površinskih voda, zadrževanje površinskega odtoka vode z njiv v odvodne jarke in povečana uporaba mehanskih metoda zatiranja plevelov.
Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, podzemne vode, površinske vode, varstvo, ukrepi, tehnika pridelovanja, poljščine
Objavljeno v DKUM: 26.05.2017; Ogledov: 3357; Prenosov: 422
 Celotno besedilo (8,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. DOLOČANJE ORTOFOSFATA, AMONIJAKALNEGA DUŠIKA, MBAS INDEKSA IN FENOLNEGA INDEKSA V VODAH S PRETOČNIM ANALIZATORJEMAnita Rogač, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil potrditev točnosti določevanja ortofosfata, amonijakalnega dušika, MBAS indeksa in fenolnega indeksa, s pomočjo konstantnega pretočnega analizatorja, v različnih vodnih vzorcih.
Z izvajanjem avtomatiziranih konstantno pretočnih analiznih metod lahko analiziramo v kratkem časovnem obdobju večje število vzorcev (npr. 50 vzorcev v pol ure).
Analizne metode smo ovrednotili v skladu z dobro laboratorijsko prakso, ISO standardi in smernicami, pravili, navodili za validacijo. Pri postopku validacije smo obravnavali pripravo umeritvene krivulje, ugotavljali stabilnost sistema, točnost linearnega modela umeritvene krivulje, koeficient kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v različnih vrstah realnih vzorcev vod.
Metode smo preizkusili še z analiziranjem certificiranih referenčnih materialov in s primerjalnimi testi v različnih medlaboratorijskih shemah, kjer smo dobili zelo dobre rezultate pri vseh parametrih z odstopanji med 0 in 19 %.
Iz rezultatov meritev posameznih parametrov v različnih vrstah vod smo tudi ugotovili, da so vode v Sloveniji glede na vrsto matrice in izvor dokaj čiste, razen nekaj izjem, ki so posledica onesnaženja zaradi kmetijstva, industrije ali nespametnega delovanja posameznikov.
Ključne besede: ortofosfat, amonijak, MBAS indeks, fenolni indeks, konstantno pretočni analizator, pitne vode, podtalne vode, površinske vode, odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 25.07.2016; Ogledov: 1794; Prenosov: 270
Celotno besedilo (1,65 MB) |
3. UPORABA ATOMSKE FLUORESCENČNE SPEKTROMETRIJE ZA DOLOČANJE VSEBNOSTI ŽIVEGA SREBRA V VZORCIH POVRŠINSKIH VODGrega Ravljen, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil optimizacija in validacija metode določevanja živega srebra po principu atomske fluorescenčne spektrometrije. Metodo smo izbrali zato, ker ima najnižjo mejo zaznavnosti, kar je bistvenega pomena pri določevanju živega srebra v vodnih vzorcih. Pri določanju smo se osredotočili tudi na problematiko onesnaževanja z živim srebrom v Sloveniji. V Šaleški dolini za potrebe električne energije v Termoelektrarni Šoštanj v ozračje emitirajo živo srebro, kar vpliva na okoliške reke, jezera in potoke.
Meritve smo izvajali s pomočjo instrumenta Mercur DUO, s katerim smo za določanje izbrali metodo US EPA 1631. Po opravljeni celotni validaciji, kjer smo preizkusili linearnost, delovno območje, LOD, LOQ, občutljivost, natančnost, točnost, stabilnost in robustnost, smo to metodo preizkusili še na vzorcih površinskih vod.
Ugotovili smo, da moramo biti zelo pazljivi pri samem vzorčenju in shranjevanju. Pri stabilizaciji moramo nujno uporabiti 5 mL 37% HCl brez vsebnosti Hg na 1 L vzorca. Reagent kositrov klorid moramo po pripravi porabiti v roku dveh dni. Na vzorcih površinskih vod okoliških jezer (Velenjsko, Šoštanjsko, Škalsko jezero ter reka Paka) pa nismo izmerili preseženih mejnih koncentracij živega srebra.
Ključne besede: atomska fluorescenčna spektrometrija, živo srebro, površinske vode, validacija
Objavljeno v DKUM: 16.10.2012; Ogledov: 2291; Prenosov: 178
Celotno besedilo (3,29 MB) |
4. PRIPRAVA VZORCEV ZA DOLOČEVANJE SPOJIN OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVAL Z METODO GC/MSAlen Miuc, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obsega razvoj metode priprave vzorcev za določevanje spojin obstojnih organskih onesnaževal z metodo plinske kromatografije povezane z masno spektrometrijo (GC/MS). Vsebnosti polikloriranih alkanov (PCA) v ekstraktih vodnih vzorcev smo določevali z analitsko tehniko kemične ionizacije in zaznavo negativnih ionov (ECNI). Primerjali smo dve analitski tehniki priprave vodnih vzorcev, ekstrakcijo tekoče-tekoče in ekstrakcijo na trdni fazi. Prednostno smo obravnavali razvoj metode določevanja polikloriranih alkanov in način odstranjevanja pri analizi motečih vplivov polikloriranih bifenilov (PCB). Za čiščenje ekstraktov smo uporabili antropogeno in Florisilno kolono. Določili smo optimalne pogoje ločitve motečih spojin polikloriranih bifenilov od polikloriranih alkanov na Florisilni koloni. Za kvantitativno določitev smo uporabili standardne raztopine analitov PCA (C10-C13, SCCP) in PCB 209 ter γ-heksaklorocikloheksan kot spojini internih standardov. PCA v površinskih vodah smo določali v koncentracijskem območju od 0,05 μg/L do 0,15 μg/L.
Ključne besede: obstojna organska onesnaževala, poliklorirani n-alkani, plinska kromatografija, masna spektrometrija, površinske vode
Objavljeno v DKUM: 20.04.2012; Ogledov: 3020; Prenosov: 564
Celotno besedilo (3,06 MB) |
5. DOLOČANJE NITRITOV V VODAH S KONSTANTNO PRETOČNIM ANALIZATORJEMBarbara Lasecky, 2009, diplomsko delo Opis: Za določitev nitritov v različnih vzorcih vod (pitnih, podzemnih, površinskih in odpadnih vod) smo uporabili konstantno pretočno analizo. Postopek temelji na izmerjeni absorbanci. Za pripravo osnovne standardne raztopine smo uporabili trden natrijev nitrit.
Rezultate vzorcev smo ovrednotili s pomočjo umeritvene krivulje. Statistično ovrednotenje smo izvedli glede na zahteve analizne metode (koncentracijsko območje, meja določanja, meje zaznavanja, ponovljvost, obnovljivost in pravilnost). S sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjavah smo dokazali, da je analizna metoda pravilna.
Rezultate smo ovrednotili glede na dovoljene mejne vrednosti nitritov v pitnih, podzemnih in odpadnih vodah v Sloveniji. Iz rezultatov vidimo, da je vsebnost nitritov v večini analiziranih vzorciev vod nizka, saj ne presega mejnih normativov.
Ključne besede: konstantno pretočni analizator, nitrit, pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, validacija
Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 3053; Prenosov: 259
Celotno besedilo (34,25 MB) |
6. |
