| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II.
Sara Mitrevski, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih.
Ključne besede: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (46,27 MB)

2.
Mikro struktura polihipe polimerov dosežena s sinerezo, hiperzamreženjem in graftiranjem
Amadeja Koler, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo pripravili polimere stirenskega tipa z več nivojsko poroznostjo. Dobro definirano porozno strukturo smo dosegli s kombiniranjem različnih tehnik za uvedbo poroznosti v polimere. S polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze smo ustvarili makro porozne polimere s povezovalno odprto celično poliHIPE strukturo. Mikro poroznost smo dosegli s Friedel-Craftsovo reakcijo hiperzamreženja in s sineretsko fazno separacijo z uporabo mešanice topil. Več nivojska porazdelitev velikosti por je izjemno pomembna pri uporabi polimernih materialov v pretočnih sistemih, kjer makro pore omogočajo konvektivni prenos snovi in zmanjšujejo povratne tlake, medtem ko manjše mezo in mikro pore vplivajo na povečanje specifične površine. Visoko porozne poli(stiren-ko-divinilbenzen) polimere smo pripravili s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Monolite smo sintetizirali s prosto radikalsko in RAFT (reverzna adicijsko-fragmentacijska polimerizacija s prenosom verige) polimerizacijo. V obeh primerih polimerizacij so imeli polimeri tipično poliHIPE strukturo. Polimere smo nato hiperzamrežili z radikalskim iniciatorjem di-tert-butil-peroksidom in tako pridobili mikro in mezo pore, ter posledično vplivali na dvig BET specifične površine (3-4-kratno povišanje). Prav tako je na mikro strukturo poliHIPE materialov vplivala vrsta polimerizacije. Z RAFT polimerizacijo smo dobili 4-5-krat višje specifične površine ne hiperzamreženih poliHIPE materialov kot pri uporabi proste radikalske polimerizacije, kar kaže na porast formiranja mikro por pri RAFT zamreženju. Poli(stiren-ko-4-vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzen) poliHIPE materiale s tipično poliHIPE odprto celično strukturo smo sintetizirali pri različnih stopnjah začetnega zamreženja (2, 5 in 10%). Z dodatkom stirena v monomerno mešanico smo dosegli redčenje funkcionalnih skupin in tako študirali vpliv redčenja na potek Friedel-Craftsove reakcije hiperzamreženja. S hiperzamreženjem smo v makro porozne poliHIPE materiale uvedli mikro pore in dosegli visoke BET specifične površine (do 731 m2/g). Pri dodatku 57-63 mol % STY je bilo redčenje funkcionalnih skupin preveliko, da bi bilo hiperzamreženje še učinkovito, specifične površine so drastično padle, kar kaže na pomanjkanje mikro por. Graftirali smo glicidil metakrilat s površine makro poroznih poli(4-vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzen) monolitov pripravljenih z radikalsko polimerizacijo kontinuirne faze emulzije. Z namenom povišanja specifične površine smo visoko porozne poliHIPE materiale hiperzamrežili s Friedel-Craftovo reakcijo in jih nadalje funkcionalizirali z razvejanim tris(2-aminoetil)aminom. Proste amino skupine razvejanega amina smo uporabili za imobilizacijo RAFT reagenta, ki je bil primeren za graftiranje glicidil metakrilata s površine. Z graftiranjem s površine poliHIPE materialov z vezanim RAFT reagentom smo dobili visoko gostoto glicidil metakrilatnih molekul na površini. Graftiranje smo izvedli le na hiperzamreženih materialih, saj so ti dosegli večje konverzije pri reakciji z aminom in RAFT reagentom, zaradi večje dostopnosti reaktivnih mest. Učinkovitost reakcije graftiranja smo potrdili z gravimetrijo, elektronsko vrstično spektroskopijo in infrardečo spekroskopijo. Dinamična mehanska analiza je pokazala, da smo z RAFT polimerizacijo izboljšali mehanske lastnosti poli(4-vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzen) poliHIPE materialom. V drugem delu doktorske disertacije smo uporabili sineretsko fazno separacijo pri sintezi poli(4-vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzen) zrn s suspenzijsko polimerizacijo. Monomerno fazo smo razredčili s toluenom ali z mešanico topil toluen/heksan. Mikro pore so se formirale zaradi mikrosineretske fazne separacije ob prisotnosti toluena, ki je dobro topilo za stirenske tipe polimerov. Zrna smo hiperzamrežili in s tem uvedli v material nove mikro pore, ki so posledica nastanka novih metilenskih povezav. S tem smo dosegli visoke
Ključne besede: poliHIPE materiali, hiperzamreženje, sinereza, RAFT graftiranje s površine poliHIPE materialov, RAFT polimerizacija
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 1550; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (14,54 MB)

3.
Hidrološko hidravlična analiza porečja potoka Vugišinec za potrebe dimenzioniranje zadrževalnika
Boris Slamek, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je hidrološko hidravlična analiza dela vodotoka narejena na podlagi hidroloških podatkov, pridobljenih z začasne meteorološke postaje, in geodetskih podatkov, izmerjenih na terenu. Geodetski podatki so obdelani s pomočjo programa AutoCAD Civil 3D in preneseni v programe HEC-HMS in HEC-RAS, kjer je narejena hidrološko hidravlična analiza porečja potoka Vugrišinec za potrebe dimenzioniranja zadrževalnika. Namen magistrskega dela je določitev poplavne površine opazovanega porečja potoka Vugrišinec in določitev potrebne dimenzije hidravličnih konstrukcij za doseganje zadovoljive varnosti pred poplavami.
Ključne besede: površinski vodotoki, hidrološko hidravlična analiza, HEC-RAS, poplavne površine
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (41,21 MB)

4.
VPLIV IZVAJANJA GIBALNIH DEJAVNOSTI NA ZUNANJIH POVRŠINAH VRTCA NA IZOSTANKE OTROK IZ VRTCA ZARADI BOLEZNI
Sonja Lekan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv izvajanja gibalnih dejavnosti na zunanjih površinah vrtca na izostanke otrok iz vrtca zaradi bolezni je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen raziskave je bilo ugotoviti, ali gibalne dejavnosti otrok na zunanjih površinah vrtca vplivajo na njihovo zdravje. Cilj raziskave je bilo povezati podatke o izvajanju gibalnih dejavnosti na zunanjih površinah vrtca s podatki o izostankih otrok iz vrtca zaradi bolezni. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen izvajanja gibalnih dejavnosti otrok na zunanjih površinah in posledice nezadostnega gibanja na svežem zraku v predšolskem obdobju. Opisane so tudi možnosti za izvajanje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok na zunanjih površinah. Ob koncu teoretičnega dela so navedene dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na vsebino tega diplomskega dela. V empiričnem delu so bili uporabljeni podatki, zbrani s kvantitativno tehniko – analizo dnevnikov šolskega leta 2018/2019. V raziskavo je bilo vključenih 29 skupin iz Vrtca Ivančna Gorica. To so bili otroci iz prvega in drugega starostnega obdobja. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Pridobljeni podatki so bili kvantitativno obdelani z računalniškima programoma SPSS in Excel. Analiza vzorca je bila z deskriptivno statistiko prikazana s tabelami. Raziskava je pokazala, da otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v zaprtih prostorih, večkrat izostanejo iz vrtca zaradi bolezni kot otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti na zunanjih površinah.
Ključne besede: gibalne dejavnosti, zunanje površine, predšolsko obdobje, zdravje, izostanek otrok iz vrtca
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (626,42 KB)

5.
Predlog ukrepov za izboljšanje prometne varnosti na odseku Ljubljanske ceste v Celju
Sara Grad, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava predlog izboljšave prometne varnosti na odseku Ljubljanske ceste v mestu Celje – skupaj z opravljeno analizo obstoječega stanja in predlaganimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Območje obravnave sega od cestnega priključka Ljubljanska cesta – Medlog do semaforiziranega križišča Ljubljanska cesta – Čopova ulica. Namen magistrskega dela je analizirati obstoječe stanje (tudi ugotavljanje problematike prehitre vožnje), analiza elementov cestno-prometne infrastrukture (dimenzije voznih pasov, primanjkovanje oz. neustreznost infrastrukture za kolesarje ter pešce ter slaba preglednost na določenih stranskih prometnih smereh Ljubljanske ceste) itd. Pri analizi je bilo potrebno upoštevati bližino srednje šole, osnovne šole, vrtca ter značilnosti naselja. Smisel raziskave je poglobljeno raziskati navedeno problematiko, ki vključuje obstoječo infrastrukturo za vse prometne udeležence in tudi signalizacijo, prometne obremenitve ter analizo prometnih nesreč na odseku. Namen dela je podati predlog potrebnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti oz. načrtovati ukrepe tako, da bo na obravnavanem odseku doseženo izboljšanje ravni prometne varnosti za vse udeležence v prometu.
Ključne besede: prometna varnost, cestna infrastruktura, površine za pešce in kolesarje, umirjanje prometa, ukrepi za umirjanje prometa
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 692; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (8,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Ureditev parkiranja za študente Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru
Maša Kim Kestner, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z ureditvijo problematike parkiranja za študente Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Najprej smo preučili relevantno strokovno literaturo, nato smo analizirali obstoječe stanje, kjer smo izvedli anketo med študenti, da bi ugotovili zadovoljstvo s trenutnimi možnostmi parkiranja. Predlagali smo rešitve, ki so se nam zdele glede na obstoječe razmere primerne. Kot končni predlog ureditve predlagamo postavitev zapornic, asfaltiranje zemljišča ter zaris talnih označb. Pri dimenzioniranju kapacitete parkirišča smo upoštevali tehnične zahteve in normative ter določili maksimalno število parkirnih mest, ki jih na razpoložljivem zemljišču lahko pridobimo. S pomočjo teorije množične strežbe smo nato izračunali kvantitativne kazalnike parkirišča kot sistema strežbe, ki lahko služijo kot osnova za oceno nivoja kakovosti ponujene storitve parkiranja, ter na podlagi dobljenih rezultatov, ocenili ustreznost predlagane rešitve.
Ključne besede: • fakulteta, • študenti, • parkiranje, • površine za parkiranje, • načrtovanje, • izkoriščenost.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 486; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Socialno geografski prikaz uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju
Vesna Videmšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Javne odprte površine predstavljajo kraje zadovoljevanja nekaterih temeljnih življenjskih potreb. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in opremljenosti, zato ljudje izberejo tisto, ki je za zadovoljitev njihovih potreb najbolj primerna. Namen magistrskega dela je prikazati socialne lastnosti uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju. Opredelili smo temeljne pojme s področja socialne geografije ter javnih odprtih površin, nato pa smo se osredotočili na posamezne javne odprte površine v Velenju. Skozi analizo smo želeli ugotoviti, kakšno je število uporabnikov posamezne javne odprte površine, njihova starostna in spolna struktura ter kakšne dejavnosti ob tem izvajajo. Ugotovili smo, da se socialne skupine in aktivnosti med javnimi odprtimi površinami v Velenju razlikujejo.
Ključne besede: socialna geografija, javne odprte površine, socialna skupina, socialno prostorska diferenciacija, Velenje
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 402; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

8.
Kolesarska strategija v mestu Ormož
Luka Hošnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena kolesarska strategija, ki bi se v prihodnosti lahko izvedla v občini in mestu Ormož. Na začetku naloge je opredeljena problematika ter namen in cilji, ki smo jih želeli doseči. V nadaljevanju so prikazane teoretične in prometno-tehnične specifikacije, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju kolesarske infrastrukture, prikazane pa so tudi dobre prakse iz Slovenije in tujine. V sklopu naloge je bilo preučeno trenutno stanje kolesarskih površin v mestu in občini Ormož, določene pa so bile tudi linijske kolesarske povezave iz okoliških krajev, ki gravitirajo proti Ormožu. Zaključni del je prikaz priporočljivih ukrepov in financiranja, ki bi bilo potrebno, da bi se kvaliteta kolesarjenja v občini in mestu Ormož lahko dvignila na višjo raven, hkrati pa bi se sklenila celota, ki je trenutno še nedokončana.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, kolesarska strategija, kolesarske površine, Ormož
Objavljeno: 14.05.2019; Ogledov: 480; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (5,92 MB)

9.
Optimizacija parkirišča za Osnovno šolo Franca Lešnika-Vuka Slivnica
Alex Želj, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V sklopu projektne naloge je bila opravljena analiza obstoječega stanja na področju parkira-nja na območju OŠ Slivnica. Po analizi so bile ugotovljene prednosti in pomanjkljivosti. Obli-kovana so bila izhodišča, ki smo jih upoštevali pri iskanju rešitev za možno preureditev ob-stoječega parkirišča pri osnovni šoli. Oblikovali smo 6 možnih scenarijev, ki se med seboj razlikujejo po zasnovi in ureditvi parkirnega režima. Posebna pozornost je bila namenjena možnosti koriščenja ali hkratni uporabi parkirišča tudi za šolski avtobus. Preverjene so bile zavijalne krivulje, s čimer smo dokazali možnost uporabe oziroma nemotenega dostopa in izstopa s parkirišča. Variante smo s pomočjo kriterijev, kot so varnost, funkcionalnost, poseg, vpliv okolice in končni izgled ovrednotili ter tako dobili optimalno varianto. Ugotovili smo, da je najbližje optimalnemu parkirišču varianta 6, ker je edino, na katerega lahko pripelje linijski avtobus.
Ključne besede: mestne prometne površine, parkiranje, avtobusno postajališče, načrtovanje parkirišč
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 624; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Spreminjanje rabe tal v vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi
Igor Žiberna, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice sodijo med vinogradniško najvitalnejša območja severovzhodne Slovenije. Kljub temu pa regijo niso zaobšli procesi deagrarizacije in z njo povezane spremembe rabe tal, ki gredo tudi tu v smeri opuščanja obdelovalnih zemljišč, ozelenjevanja, zaraščanja in ogozdovanja. Analizirane so spremembe v rabi tal na območju Vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric v obdobju 2000-2015 v povezavi z izbranimi fizično geografskimi značilnostmi. Posebno pozornost smo namenili obdelovalnim, predvsem vinogradniškim površinam. Analizirane so tudi smeri sprememb rabe tal v omenjenem obdobju.
Ključne besede: raba tal, obdelovalne površine, vinogradništvo, naravnogeografske značilnosti
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 387; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici