1. Problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema : magistrsko deloSergeja Topolšek, 2024, magistrsko delo Opis: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov.
Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah.
Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov.
Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov. Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. Divjad na nelovnih površinah : težave, izzivi in rešitveBoštjan Pokorny, Ajša Alagić, Elena Bužan, Hubert Potočnik, Andrej Šorgo, Andrej Šorgo, Katarina Flajšman, 2020, strokovni članek Ključne besede: lov, lovstvo, divjad, upravljanje z divjado, nelovne površine, škoda, konflikt Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4 Povezava na celotno besedilo |
3. Analiza utrujanja TPMS struktur : magistrsko deloAleksej Rikić, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljena numerična študija določevanja življenjske dobe izbranih TPMS struktur. V začetnem delu je predstavljeno teoretično ozadje določevanja življenjske dobe, osnove celičnih struktur in njihovo mehansko obnašanje. V drugem delu naloge so predstavljene numerične analize določevanja življenjske dobe v režimu malocikličnega utrujanja. Analize so bile izvedene v kontroli deformacije za različne nivoje amplitudnih deformacij (R=-1, kar predstavlja natezno-tlačno stanje). Numerične simulacije so bile izvedene za tri najpogosteje uporabljene TPMS strukture. Numerični rezultati so bili predstavljeni v treh različnih oblikah, pri čemer je bila izvedena primerjava rezultatov med analiziranimi strukturami. Primerjani so bili numerični rezultati življenjske dobe, njihove najvišje napetosti, njihove togosti, kritična mesta za iniciacije razpok in njihova deformacijska energija. Ključne besede: numerična analiza, malociklično utrujanje, TPMS, minimalne površine, aluminijeva zlitina, AA 5083-H111 Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 212 Celotno besedilo (6,42 MB) |
4. Načrtovanje kolesarskih in peš površin cestnega omrežja mest na primeru Novega mesta : magistrsko deloKlemen Beličič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika načrtovanja peš in kolesarskih povezav na ravni mesta, in sicer na primeru Novega mesta. Pregledali smo domačo in tujo strokovno literaturo ter zakonodajne dokumente s področja načrtovanja in umeščanja infrastrukture ter izvedbe ukrepov na cestni infrastrukturi za izboljšanje pogojev za aktivne oblike mobilnosti. Izvedena je bila celovita analiza stanja prometa pešcev in kolesarjev v Novem mestu s pregledom strateških in prostorskih dokumentov, izvedbo prostorskih in statističnih analiz o prometnih nesrečah, omejitvah in meritvah hitrosti, prometnih obremenitvah ter s pregledom izvedene in predvidene infrastrukture. Rezultat magistrskega dela predstavljajo izdelana funkcionalna klasifikacija cest, predlog zasnove kolesarskih površin in površin za pešce Novega mesta. Na podlagi oblikovanih zasnov je izdelan nabor desetih ukrepov z usmeritvami za oblikovanje prometnih površin, ki predstavlja osnovo za izvedbo projektov za zagotovitev sklenjene mreže peš in kolesarskih povezav cestnega omrežja Novega mesta. Ključne besede: kolesarske površine, površine za pešce, trajnostna mobilnost, prometno inženirstvo, aktivna mobilnost Objavljeno v DKUM: 10.07.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 46 Celotno besedilo (17,66 MB) |
5. Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane. Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 11 Celotno besedilo (1,34 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Socialna funkcija javnih odprtih površin v Mariboru na izbranih primerihIrena Špelič, 2016, diplomsko delo Opis: Javne odprte površine – trgi predstavljajo središče socialnega življenja mest. So prostori združevanj in srečevanj, kjer posamezniki z vzpostavljanjem različnih socialnih stikov oblikujejo družbeno podobo prostora in življenja v njem. Trgi so tudi središča številnih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je socialna funkcija odprtih javnih površin, natančneje trgov. Socialna funkcija se kaže v vrsti in številu dejavnosti na trgu ter številu obiskovalcev, ki trg uporabljajo. Socialno funkcijo smo ugotavljali na izbranih primerih treh mariborskih trgov, in sicer na Glavnem in Grajskem trgu ter Trgu Leona Štuklja. Osnovni metodološki pristopi pri pridobivanju relevantnih podatkov so bila terenska opazovanja z izdelavo vedenjskih matrik in kartiranje dejavnosti. Rezultati terenskega dela so pokazali, da so trgi prvenstveno še vedno prostori prehodov, vendar kljub temu v določeni meri spodbujajo socialno funkcijo. Razlike v številu obiskovalcev in njihovi strukturi so med trgi opazne, kar kaže na socialno-funkcijsko diferenciacijo trgov. Socialna geografija dogajanja v prostoru obravnava skozi dimenzijo časa, kar pomeni, da se tudi socialna funkcija trgov časovno spreminja. Ključne besede: socialna geografija, časovna geografija, behaviorizem, odprte javne površine, trg, Maribor Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 23 Celotno besedilo (3,03 MB) |
7. Obremenjenost površin in pripomočkov v zdravstvenih ustanovah z virusom sars-cov-2Benjamin Habinc, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Bolezen COVID-19, ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2 predstavlja nevarnost za posameznike vseh starostnih skupin in je javnozdravstven problem 21. stoletja. Virus SARS-CoV-2 se lahko prenaša neposredno preko okuženih respiratornih kapljic ali posredno preko okuženih medijev, kot so okužene površine in predmeti. Namen sistematičnega pregleda literature je predstaviti katere površine in pripomočki so najbolj kontaminirani z virusom SARS-CoV-2.
Metode: Sistematični pregled literature je bil izveden po smernicah PRISMA v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in SAGE. V pregled so bili vključeni članki v angleškem in slovenskem jeziku, objavljeni do marca 2022. Vsebinska analiza je bila narejena za pridobitev in prikaz glavnih ugotovitev sistematičnega pregleda literature.
Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 1840 virov, v končno analizo je bilo vključenih 20 zadetkov, ki temeljijo na kvantitativni metodologiji. Pri pregledu rezultatov smo ugotovili, da le v treh identificiranih raziskavah niso zaznali prisotnosti virusa SARS-CoV-2 na površinah in pripomočkih v zdravstvenih ustanovah. Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na kljukah vrat, pipah, delovnih telefonih in tipkovnicah, bolnišničnih posteljah in klicnih napravah.
Diskusija in zaključek: Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na površinah in pripomočkih, ki so v neposredni bližini pacientov in ki se jih dotika veliko število posameznikov v bolnišnicah, ter tako predstavljajo možnost za nadaljnje širjenje okužbe. Poudarek na higieni rok in doslednem razkuževanju površin je izrednega pomena pri zaustavitvi nadaljnjega prenosa virusa SARS-CoV-2. Prav tako morajo zdravstveni delavci pridobiti znanje na katere površine v zdravstvenih ustanovah morajo biti pozorni v okviru zmanjševanja možnosti prenosa okužbe. Ključne besede: SARS-CoV-2, zdravstvene ustanove, površine, predmeti, pripomočki, kontaminacija Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 194 Celotno besedilo (759,66 KB) |
8. Brezkontaktno določanje hitrosti toka vodotokov s pomočjo programske opreme Fudaa-LSPIV : diplomsko deloŽiga Korotaj, 2022, diplomsko delo Opis: Določitev pretoka vode na nekem vodotoku je v gradbeništvu zelo pomemben postopek, saj nam izhodni podatki pri takih meritvah predstavljajo ključni parameter za dimenzioniranje vodnih objektov, ocenitev škode po poplavah in možnost uporabe vodotoka za pridobitev tehnološke vode v primeru gradnje objektov. V večini primerov ga pridobimo s pomočjo stalnih merilnikov, ki so nameščeni na skrbno izbranih mestih, katera nad dajejo verodostojne vrednosti. V primerih, ko na območju ni nameščenih takih naprav, se poslužujemo uporabi prenosnih merilnikov pretoka, ko pa to ni mogoče, bodisi zaradi težko dostopnega terena ali poplavljenega območja pa uporabimo metodo brezkontaktnega določanja pretoka, ki je podrobno opisan v diplomski nalogi. Ključne besede: fudaa-lspiv, Brezkontaktno določanje hitrosti, LSPIV, PIV, Hitrost vodotoka, Pretok rek, Hitrost površine vode Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 36 Celotno besedilo (5,33 MB) |
9. Parametrične simulacije tlačnega obnašanja tri-periodičnih metamaterialov proizvedenih z dodajalnimi tehnologijami : magistrsko deloKristijan Krajnc, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen inverzen postopek razvoja materialnega modela, ki upošteva napake v tri-periodični minimalni površinski (TPMS) celični strukturi proizvedeni z dodajalnimi tehnologiji. TPMS celične strukture na osnovi plošč so novi metamateriali, ki kažejo visok potencial v širokem spektru uporabe. Pridobljeni, urejeni in ovrednoteni so bili eksperimentalni rezultati tlačnega preizkušanja TPMS celične strukture iz nerjavečega jekla AISI 316L. Izvedene so bile kvazi-statične računalniške simulacije s programskim paketom LS-Dyna na računalniški gruči Univerze v Mariboru HPC-CORE. Cilj simulacij je bil izdelati materialni model s katerim bi dobro ujeli eksperimentalne rezultate preizkušancev. Preizkušenih je bilo več načinov upoštevanja napak v strukturi in ovrednoten je bil vpliv porazdelitve napak po strukturi. Pridobljeni rezultati simulacije so pokazali dobro ujemanje z eksperimentalnimi rezultati. Ključne besede: metoda končnih elementov, kvazi-statične simulacije, celični materiali, tri-periodične minimalne površine, dodajalne tehnologije Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 114 Celotno besedilo (3,57 MB) |
10. Otroški regionalni center Čakovec: zasnova arhitekture in parkovnih površin : magistrsko deloLea Sačar, 2022, magistrsko delo Opis: Namen izdelave magistrske naloge temelji na stvarni potrebi
po gradnji Otroškega regionalnega centra za otroke s
posebnimi potrebami v Čakovcu, ki bo pokrival območje
severozahodnega dela Republike Hrvaške. Število otrok, ki
imajo katero od oblik telesne ali duševne motnje in imajo
potrebo po posebnem, dodatnem in/ali individualnem
programu dela, je vsak dan večje oz. obstaja velik delež
otrok, ki jim ni omogočen potreben posebni program dela,
vzgoje, izobraževanja in/ali rehabilitacije.
Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz in podatkov
ter na podlagi teoretičnega dela te naloge, v katerem so
obravnavane teme vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije
otrok s posebnimi potrebami, in teme načrtovanja prostora
za otroke s posebnimi potrebami, je predstavljena idejna
urbanistično-arhitekturna rešitev Otroškega regionalnega
centra Čakovec in pripadajočih površin.
Na predvidenem območju, v južnem delu mesta Čakovec, je
zasnovani park 'Martane', znotraj katerega so umeščeni
prostori Otroškega regionalnega centra. Novi Otroški
regionalni center Čakovec je zasnovan kot center vzgoje in
rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami. Idejni
urbanistično-arhitekturni načrt je zasnovan kot odgovor na
družbene in prostorske težave širšega prostora. Pomanjkanje
javnih in zelenih površin, športno-rekreacijskih površin ter
storitvenih dejavnosti, in vse to v prostoru pretežno
stanovanjskih sosesk, nagovarja k načrtovanju odprtega,
uporabnega in vsem dostopnega prostora, ki bo omogočil
vse potrebne vsebine in dejavnosti, ki v tem prostoru
manjkajo. Kot del parka 'Martane', poleg Otroškega
regionalnega centra, zasnovane so dodatne
storitveno-trgovske vsebine ter nova športno-rekreacijska
cona in cone otroških igrišč, namenjene otrokom in igri otrok
na prostem v naravnem okolju. Zasnovane so parkovne
površine, ki bodo omogočale bivanje vsem uporabnikom
novega prostora, ne glede na fizično oviranost ali starostno
skupino. Ključne besede: arhitektura, otroški center, parkovne
površine, otroci s posebnimi potrebami, Čakovec Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 1276; Prenosov: 367 Celotno besedilo (87,96 MB) |