Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov. Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah. Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov. Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena numerična študija določevanja življenjske dobe izbranih TPMS struktur. V začetnem delu je predstavljeno teoretično ozadje določevanja življenjske dobe, osnove celičnih struktur in njihovo mehansko obnašanje. V drugem delu naloge so predstavljene numerične analize določevanja življenjske dobe v režimu malocikličnega utrujanja. Analize so bile izvedene v kontroli deformacije za različne nivoje amplitudnih deformacij (R=-1, kar predstavlja natezno-tlačno stanje). Numerične simulacije so bile izvedene za tri najpogosteje uporabljene TPMS strukture. Numerični rezultati so bili predstavljeni v treh različnih oblikah, pri čemer je bila izvedena primerjava rezultatov med analiziranimi strukturami. Primerjani so bili numerični rezultati življenjske dobe, njihove najvišje napetosti, njihove togosti, kritična mesta za iniciacije razpok in njihova deformacijska energija.
Ključne besede: numerična analiza, malociklično utrujanje, TPMS, minimalne površine, aluminijeva zlitina, AA 5083-H111
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 212
Celotno besedilo (6,42 MB)

Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Bolezen COVID-19, ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2 predstavlja nevarnost za posameznike vseh starostnih skupin in je javnozdravstven problem 21. stoletja. Virus SARS-CoV-2 se lahko prenaša neposredno preko okuženih respiratornih kapljic ali posredno preko okuženih medijev, kot so okužene površine in predmeti. Namen sistematičnega pregleda literature je predstaviti katere površine in pripomočki so najbolj kontaminirani z virusom SARS-CoV-2. Metode: Sistematični pregled literature je bil izveden po smernicah PRISMA v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in SAGE. V pregled so bili vključeni članki v angleškem in slovenskem jeziku, objavljeni do marca 2022. Vsebinska analiza je bila narejena za pridobitev in prikaz glavnih ugotovitev sistematičnega pregleda literature. Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 1840 virov, v končno analizo je bilo vključenih 20 zadetkov, ki temeljijo na kvantitativni metodologiji. Pri pregledu rezultatov smo ugotovili, da le v treh identificiranih raziskavah niso zaznali prisotnosti virusa SARS-CoV-2 na površinah in pripomočkih v zdravstvenih ustanovah. Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na kljukah vrat, pipah, delovnih telefonih in tipkovnicah, bolnišničnih posteljah in klicnih napravah. Diskusija in zaključek: Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na površinah in pripomočkih, ki so v neposredni bližini pacientov in ki se jih dotika veliko število posameznikov v bolnišnicah, ter tako predstavljajo možnost za nadaljnje širjenje okužbe. Poudarek na higieni rok in doslednem razkuževanju površin je izrednega pomena pri zaustavitvi nadaljnjega prenosa virusa SARS-CoV-2. Prav tako morajo zdravstveni delavci pridobiti znanje na katere površine v zdravstvenih ustanovah morajo biti pozorni v okviru zmanjševanja možnosti prenosa okužbe.
Ključne besede: SARS-CoV-2, zdravstvene ustanove, površine, predmeti, pripomočki, kontaminacija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 194
Celotno besedilo (759,66 KB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljen inverzen postopek razvoja materialnega modela, ki upošteva napake v tri-periodični minimalni površinski (TPMS) celični strukturi proizvedeni z dodajalnimi tehnologiji. TPMS celične strukture na osnovi plošč so novi metamateriali, ki kažejo visok potencial v širokem spektru uporabe. Pridobljeni, urejeni in ovrednoteni so bili eksperimentalni rezultati tlačnega preizkušanja TPMS celične strukture iz nerjavečega jekla AISI 316L. Izvedene so bile kvazi-statične računalniške simulacije s programskim paketom LS-Dyna na računalniški gruči Univerze v Mariboru HPC-CORE. Cilj simulacij je bil izdelati materialni model s katerim bi dobro ujeli eksperimentalne rezultate preizkušancev. Preizkušenih je bilo več načinov upoštevanja napak v strukturi in ovrednoten je bil vpliv porazdelitve napak po strukturi. Pridobljeni rezultati simulacije so pokazali dobro ujemanje z eksperimentalnimi rezultati.
Ključne besede: metoda končnih elementov, kvazi-statične simulacije, celični materiali, tri-periodične minimalne površine, dodajalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 114
Celotno besedilo (3,57 MB)