| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Osveščenost starejših ljudi o posledicah povišanega krvnega tlaka
Monika Tominc, 2010, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak je prevladujoča kronična bolezen, predvsem pri starejših ljudeh in s sabo prinaša precej nevarnosti, saj je dejavnik tveganja za nastanek drugih bolezni srca in ožilja ter prezgodnjo umrljivost. V diplomskem delu smo opisali značilnosti staranja, krvni tlak in njegovo merjenje, v nadaljevanju pa podrobneje predstavili visok krvni tlak, njegove bolezenske znake in vzroke, posledice in zdravljenje visokega krvnega tlaka. Poudarili smo zdravstveno vzgojo in vlogo medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje osveščenosti o povišanem krvnem tlaku in tudi pomen izboljšanja zavzetosti za zdravljenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca maja 2009 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med petdesetimi naključno izbranimi starostniki v Zdravstveni postaji Majšperk. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so starejši ljudje informirani o visokem krvnem tlaku, o njegovih posledicah in ali si starejši ljudje prizadevajo za zdrav in kakovosten način življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejši ljudje o visokem krvnem tlaku bolje osveščeni kot pa smo predvidevali, vendar si kljub temu želijo pridobiti še več informacij o povišanem krvnem tlaku in kakovostnejšem življenju z njim.
Ključne besede: starostnik, povišan krvni tlak, posledice povišanega krvnega tlaka, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2279; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
JOGA SMEHA: ORODJE ZA SAMOPOMOČ IN DOPOLNILNA TERAPIJA
Simona Krebs, 2013, magistrsko delo

Opis: Gledanje zabavnih vsebin je ena od učinkovitih metod spodbujanja smeha, ki posledično vpliva na vrednosti krvnega tlak, srčnega utripa in periferne oksigenacije ter na počutje. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vadba joge smeha, ki ni odvisna od razumevanja humorja, vpliva na krvni pritisk, srčni utrip, periferno oksigenacijo in počutje. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili tehniko spodbujanja smeha, ki se imenuje joga smeha in ni odvisna od razumevanja humorja. Vključuje dihalno-smejalne zabavne vaje, ki zelo hitro spodbudijo smeh. V raziskavi je sodelovalo dvainpetdeset naključno izbranih prostovoljcev, katerih povprečna starost je bila 52,5 leta. Prostovoljci so bili na podlagi vprašalnika o zdravju razdeljeni na tiste, ki uživajo zdravila, in na tiste, ki jih ne uživajo. Meritve krvnega tlaka, srčnega utripa in periferne oksigenacije smo izvedli pred in po vadbi joge smeha. Krvni tlak in srčni utrip smo izmerili z aparatom OMRON M6 Comfort, periferno oksigenacijo pa z aparatom GIMA OXY 5. Prostovoljci so svoje počutje pred in po vadbi ocenili s pomočjo nestandardiziranega devetstopenjskega numeričnega vprašalnika, in sicer po lestvici od 1 do 10. Raziskava je potekala leta 2012 v klubu joge smeha v Mariboru, in to deset tednov zaporedoma – enkrat na teden po šestdeset minut. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je vadba joge smeha statistično pomembno vplivala na nivo krvnega tlaka pri prostovoljcih, ki niso uživali zdravil (N = 41; sistolični: 7,73 % (p < 0,0001), diastolični: 5,83 % (p < 0,0001)). Pri prostovoljcih, ki so uživali zdravila (N = 11), smo sicer zabeležili padec vrednosti, vendar ne statistično pomembnih razlik (sistolični: 2,70 % (p = 0,86), diastolični: 1,41 % (p = 0,25)). Prav tako nismo dokazali statistično pomembnih razlik pri meritvah srčnega utripa in periferne oksigenacije. Statistično pomembne razlike (p < 0,05) smo opazili pri povprečnih spremembah navdušenja, optimizma, povezanosti, ravni energije, razpoloženja, sprostitve mišic, zavedanja dihanja, zmožnosti smejanja brez razloga. Največjo spremembo smo izmerili pri občutku stresa po vadbi, in sicer v povprečju za 60 %. Zaključek: Iz predstavljenih rezultatov lahko povzamemo, da je lahko joga smeha učinkovita dopolnilna metoda pri preventivi visokega krvnega pritiska pri tistih, ki ne uživajo zdravil. Pri tistih, ki jih uživajo, pa bo treba narediti dodatne raziskave na večjem številu ljudi in proučiti vpliv zdravil. Prav tako bi bilo treba narediti meritve plinske oksigenacije iz vzorca krvi. Pri vseh prostovoljcih, tako pri tistih, ki uživajo zdravila, kot tudi pri tistih, ki jih ne uživajo, smo zabeležili pozitivne in statistično značilne spremembe (p < 0,05) v počutju. Izstopal je predvsem občutek zmanjšanja stresa (60,32 %).
Ključne besede: joga smeha, kronične bolezni, povišan krvni tlak, preventiva, stres, dobro počutje.
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 3349; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Obravnava starostnika s hipertenzijo v urgentni ambulanti
Jerneja Matičko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Danes se vse več ljudi z nenadno povišanim krvnim tlakom po pomoč zateče v urgentno ambulanto, kjer so deležni zdravstvene obravnave. Gre za pogosto obolenje pri starejših ljudeh, ki so tudi ciljna skupina naše raziskave. Zdravstvena obravnava je odvisna predvsem od dejavnikov tveganja, ki so vodili do nastanka hipertenzije in tudi od kakovostne zdravstvene obravnave pacientov. Metoda: V diplomski nalogi smo se pri teoretičnem delu posluževali deskriptivne metode dela. V drugem delu smo izvedli raziskavo, kjer smo uporabili kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Opravili smo retrospektivno raziskavo, saj smo pregledali ambulantne kartone pacientov, ki so bili obravnavani v urgentni ambulanti zaradi arterijske hipertenzije v zadnjih petih letih. Rezultati: Število pacientov z arterijsko hipertenzijo se iz leta v leto povečuje. Večinoma gre za »standardne« nenujne paciente, slaba polovica je zdravniško pomoč potrebovala nujno oziroma zelo nujno, kar smo ugotovili na podlagi določene triažne kategorije pacientov. Kot glavni vzrok prihoda v urgentno ambulanto so pacienti najpogosteje navajali slabo počutje in različne bolečine, predvsem v prsnem košu. Prevladovale so ženske. Pacientom so zdravstveni delavci pomagali s predpisano medikamentozno terapijo, preiskavami ali hospitalizacijo. Diskusija: Raziskava nam je prikazala obravnavo starostnikov s hipertenzijo, ki je nam zdravstvenim delavcem lahko v pomoč, da paciente, katerih simptomi opozarjajo na arterijsko hipertenzijo, hitro prepoznamo in pravilno ukrepamo za dobrobit njihovega zdravja. Takšnih pacientov je v urgentnih ambulantah tako v Sloveniji kot po svetu vedno več.
Ključne besede: povišan krvni tlak, zdravljenje, zdravstvena oskrba, prva pomoč, medicinska sestra, staranje.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 289; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici