| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Gradniki bralne pismenosti
2020

Opis: Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli. Posamezni gradnik se razvija kod del celote, vsi gradniki so povezani s cilji vseh predmetov/področij, razvijajo se procesno. Pomembno je, da se gradniki razvijajo integrirano in v skladu z zmožnostjo otrok, učencev in dijakov glede na njihov razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Izhodišča se navezujejo na vseh devet gradnikov bralne pismenosti: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano, kritično branje.
Ključne besede: gradniki bralne pismenosti, pismenost, slovenski jezik, metode, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 92
URL Povezava na datoteko

2.
Povezovanje mikrostoritev
Matevž Petan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu je predstavljena mikro servisna arhitektura. V drugem delu so opisani načini povezovanja, ki smo jih raziskali v sklopu diplomske naloge. Za vsak način smo izpostavili njegove prednosti, slabosti in primere uporabe. Naše ugotovitve raziskovanja so predstavljene kot del opisa vsakega načina posebej. V zaključku povzamemo naše ugotovitve in podamo napotke za nadaljnje delo.
Ključne besede: mikro spletne storitve, posredniki sporočil, dogodkovno povezovanje, sinhrono povezovanje, asinhrono povezovanje
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 173; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (801,00 KB)

3.
Medpredmetno povezovanje geografije in matematike v osnovni šoli
Alja Balažič, 2020, magistrsko delo

Opis: Medpredmetno povezovanje v šolah je vse bolj pogosto in zaželeno zaradi povezovanja znanja različnih šolskih področij in njihove prenosljivosti na življenjske situacije. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize medpredmetnega povezovanja geografije in matematike pripraviti didaktična gradiva za ure medpredmetnega povezovanja omenjenih dveh predmetov. V teoretičnem delu so povzeta ključna spoznanja, vezana na teorijo medpredmetnega povezovanja, predstavljen je pomen geografije in matematike v osnovni šoli. Predstavljeni so tudi kurikularni dokumenti za osnovno šolo s poudarkom na analizi učnih načrtov obravnavanih predmetov ter njuno medpredmetno povezovanje. Na koncu teoretičnega dela smo na podlagi pregleda in analize izbranih geografskih učbenikov določili matematične kriterije za medpredmetno povezovanje z geografijo. Na tej osnovi smo v aplikativnem delu zasnovali zbirko nalog za ure medpredmetnega povezovanja geografije in matematike, ki je sestavljena iz osmih sklopov nalog – vsak sklop vsebuje predstavitev in uvodna pojasnila, naloge za učence ter rešitve nalog z dodatnimi predlogi in pojasnili za učitelje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate anket, ki smo jih izvedli z učitelji geografije in matematike, vezane na medpredmetno povezovanje v osnovni šoli, in mnenje učiteljev o pripravljeni zbirki nalog. Raziskava je pokazala, da je učiteljem medpredmetno povezovanje pomembno, pri pouku ga uporabljajo v različnem obsegu, zaznavajo pa tudi določene težave. Anketirani učitelji medpredmetno povezujejo geografijo in matematiko na nekaterih področjih ter so pripravljeno zbirko nalog dobro ocenili.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, matematika, osnovna šola, učni načrt, zbirka nalog
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

4.
Medpredmetno povezovanje glasbene in likovne umetnosti v vrtcu
Sabina Steyer Debeljak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti ter samega načrtovanja vzgojno izobraževalnega procesa. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali medpredmetno povezovanje, načrtovanje in pripravo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu. Predstavili smo glasbene in likovne dejavnosti ter zakonitosti glasbenega in likovnega razvoja. V empiričnem delu smo raziskali možnosti medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti. Načrtovali, izvedli in evalvirali smo didaktične enote, ki so vključevale medpredmetne cilje in vsebine s področja glasbene in likovne umetnosti ter spremljali interes otrok do izvedenih dejavnosti. Usmerjeni smo bili na glasbene elemente, kot so barva, višina, trajanje in glasnost zvoka ter tempo in značaj skladbe. Na podlagi izvedenih dejavnosti smo ugotovili, da so otroci sledili načrtovanim predmetnim in medpredmetnim ciljem in da so glasbene elemente smiselno povezovali z likovnimi izrazi. Prav tako so izražali velik interes in veselje do glasbenih in likovnih dejavnosti.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, načrtovanje vzgojno izobraževalnega procesa, glasbene dejavnosti, likovne dejavnosti
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 304; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro
Tjaša Jug, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med sabo povezujeta. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi in vsebine, katerih poznavanje je nujno za nadaljnje razumevanje dela. Tako sta najprej predstavljena predmeta šport in spoznavanje okolja, v nadaljevanju pa je poudarek na medpredmetnem povezovanju in pojmu učne poti, prav tako je predstavljen pouk zunaj učilnice s poudarkom izkustvenega učenja in učinki takega načina izvajanja učenja. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili še mesto Zreče in Brinjevo goro kot vrh zamišljene učne poti. V praktičnem delu smo načrtovali krožno učno pot na Brinjevo goro z različnimi konkretnimi aktivnostmi in postajami na tej poti, pri čemer je pri določenih aktivnostih večji poudarek na športu, pri nekaterih na spoznavanju okolja, pri določenih aktivnostih pa se ta dva predmeta med sabo prepletata in smiselno povezujeta. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno usmerjene, primerne za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in načrtovane na način, da so učenci čim bolj aktivni in svet spoznavajo izkustveno. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem in ostalim predstavimo in ponudimo konkretno učno pot, po kateri se lahko odpravijo in hkrati usvajajo različne cilje športa in spoznavanja okolja, ob tem pa se navajajo na sodelovanje, medsebojno pomoč, strpnost in sprejemanje različnih mnenj, hkrati pa na celotni učni poti neposredno spoznavajo tudi pomen tempa in obremenitve telesa, različne naravne oblike gibanja in pomen varovanja okolja.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, šport, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, učna pot, Brinjeva gora
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 431; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Plesne dejavnosti v povezavi z drugimi področji dejavnosti iz kurikuluma za prvo starostno obdobje
Katarina Gorjup, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili načrtovane plesno-gibalne dejavnosti, povezane z drugimi kurikularnimi področji. Želeli smo ugotoviti, kakšne so možnosti integracije področij iz kurikuluma s plesno vzgojo v prvem starostnem obdobju. V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili značilnosti plesne vzgoje, naloge in cilje plesne vzgoje, načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti ter globalne cilje na področju umetnosti. Podrobneje smo razčlenili otrokovo gibalno dejavnost do tretjega leta starosti. Poudarili smo pomen medpodročnega povezovanja, ki otroku omogoča uresničitev širše palete vzgojnih ciljev in podpira načelo, da je vse znanje povezano. V praktičnem delu smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v integraciji z drugimi kurikularnimi področji, in jih izvedli v vrtcu. Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo oblikovali tudi strukturiran intervju in ga opravili z osmimi vzgojiteljicami. Na podlagi intervjuja in evalvacij smo ugotovili, da obstajajo različni načini, kako lahko plesne dejavnosti povezujemo z vsemi drugimi področji dejavnosti iz kurikuluma. Otroci stari 2-3 let so že sposobni izvajati plesno gibanje z rekviziti, opazovati gibanje odrasle osebe in drugih otrok ter ga tudi posnemati, izkazovati gibanja in spretnosti na pobudo odraslih, izvajati plesno gibanje v ritmu glasbe ter se spontano gibati ob izražanju čustev.
Ključne besede: plesna vzgoja, plesne dejavnosti, povezovanje z drugimi področji iz kurikuluma, načrtovanje v predšolskem obdobju
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 482; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

7.
Druženje generacij ob branju
Ksenja Karlo, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Druženje generacij ob branju je bil povezati različne generacije ob branju kakovostne mladinske literature. Želeli smo, da se starejši (stanovalci doma starejših občanov) in otroci (3–6 let) na bralnih dogodkih povežejo, si izmenjajo izkušnje, znanja, spoznavajo sebe, gradijo svoj osebnostni razvoj ter spoštovanje do drugih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko povzeli teorijo slikanice in književnih vrst, ki smo jih v okviru praktičnega dela brali na bralnih dogodkih in jih povezali s konkretnimi primeri. V praktičnem delu smo uporabili in analizirali naslednje slikanice: Klemenčič, L., Kako je Evropa dobila ime; Grimm, J. in Grimm, W., Trnuljčica; Grimm, J. in Grimm, W., Rdeča kapica; Peroci, E., Moj dežnik je lahko balon; Peroci, E., Muca copatarica; Pergar, S., Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana in Bale, N., Rdeči balon. Ob vsaki analizi sta tudi fotografija in opis bralnega dogodka v knjižnici Doma starejših občanov Gornja Radgona. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili z evalvacijo izvedenih bralnih dogodkov.
Ključne besede: branje, slikanice, otroci, starejši, pismenost, medgeneracijsko povezovanje
Objavljeno: 28.01.2020; Ogledov: 522; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Medpredmetno povezovanje in sodelovalno učenje skozi aktivnosti gozdne pedagogike
Tina Žvegler, 2019, magistrsko delo

Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu. Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 657; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

9.
Umestitev plesa v enomesečno načrtovanje vzgojnega dela pri starosti 1-2 let
Breda Derlink, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema plesno vzgojo v predšolskem obdobju ter opredelitev njenih značilnosti, ciljev in vplivov na otroka. Poglobimo se v gibalno-plesne dejavnosti za otroke prvega starostnega obdobja, predvsem v njihovo načrtovanje, cilje ter navedemo primere teh dejavnosti. Poudarek damo tudi povezovanju plesa z drugimi vzgojnimi področji. Zadnje poglavje teoretičnega dela obsega otrokov razvoj v prvem starostnem obdobju ter vpliv plesa na otrokov celostni razvoj. Praktični del diplomskega dela obsega 8 priprav in evalvacij vzgojnega dela. V dejavnosti je bilo vpetih 14 otrok, 6 deklic in 8 dečkov, starih 1 in 2 leti, ki obiskujejo Vrtec Škofja Loka, enoto Biba. Dejavnosti smo izvajali en mesec in sicer smo imeli 2 nastopa na teden v skupini. V enomesečnem načrtovanju vzgojnega dela smo izbrali dejavnosti, h katerim smo vključili ples oz. smo predvideno dejavnost nadgradili s plesno dejavnostjo. Za cilj smo si zadali, da spodbudimo uporabo plesne vzgoje pri vzgojnem delu v vrtcu. Bistvo je bilo tudi povezati ostala področja s plesom. Ugotovili smo, da ples lahko povežemo z drugimi vzgojnimi področji na različne načine. Zaznali smo tudi pozitiven odnos do plesa pri otrocih pri večkratni izvedbi plesa različnih tem.
Ključne besede: ples v vrtcu, povezovanje vzgojnih področij, plesne dejavnosti, otrokov razvoj, enomesečno načrtovanje. 
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 619; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

10.
So-Znamčenje (co - branding)
Aljaž Benko, 2018, diplomsko delo

Opis: V hitro spreminjajočem in negotovem globalnem okolju podjetja iščejo različne možnosti za ustvarjanje konkurenčne prednosti in da bi postala uspešna. Zaradi visokih medijskih stroškov in podobnosti izdelkov na trgu je manj znanim in manj priljubljenim podjetjem težko zgraditi močno blagovno znamko. Zato je lahko so-znamčenje privlačna možnost za mnoga podjetja. So-znamčenje predstavlja različne oblike povezav z blagovnimi znamkami, lahko preoblikuje pozitivna združenja partnerske blagovne znamke v smeri šibkejše žariščne blagovne znamke in povečuje njegovo zaznavo. Torej, izbira partnerja v so-znamčenju je pomembna. S povezovanjem blagovnih znamk in ustvarjanjem zavezništva lahko podjetja na ta način svojo blagovno znamko naredijo bolj privlačno za potrošnike. Tako bomo v tem diplomskem delu raziskali, kaj pomeni so-znamčenje, katere vrste in strategije so-znamčenja poznamo in na kaj morajo biti podjetja pozorna pri izbiri partnerja za so-znamčenje. Na koncu diplomskega dela bomo preučili uspešen primer so-znamečnja med podjetjema MasterCard in Apple Pay, pri čemer bomo lahko videli, koliko lahko podjetje pridobi iz so-znamčenja, če izbere pravilnega partnerja za to. Strategija so-znamčenja je definirana kot pojav, ko se dve tržni znamki istočasno pojavita bodisi v imenu, znaku, simbolu ali embalaži novega izdelka (Grossman & Till, 1998). So-znamčenje je oblika sodelovanja med dvema ali več znamkami z močnim zaznavanjem s strani potrošnika (Blackett & Boad, 1999). Vse vpletene partnerske znamke so na so-znamčeni blagovni znamki vidne tudi potrošniku. Osredotočamo se na strateško zavezništvo, kjer imata storitvena in izdelčna blagovna znamka skupaj več prednosti kot v primeru pojavljanju vsake posamezne na trgu. Govorimo o skupnem nastopu na trgu, kjer ena blagovna znamka podpira drugo in obratno. Raziskave kažejo, da prinaša strategija so-znamčenja izjemno povečanje prepoznavnosti izdelčnih blagovnih znamk, in izluščijo dejavnike, kateri vplivajo na zavedanje (Besharat, 2010). Ta strategija omogoča, da partnerji povežejo kakovost posamezne izdelčne znamke v skupen paket za potrošnika, kateri podjetju zmanjša stroške ter prinaša vrsto različnih vplivov. Ob tem se poraja vprašanje, ali taka vrsta strategije dejansko vpliva na prepoznavnost in spreminja ugled »glavne« blagovne znamke in s tem niža oziroma viša zaznano kakovost partnerskih znamk (Besharat, 2010; Levin, Charlene Davis, & Levin, 1996).
Ključne besede: so-znamčenje, co-branding, partnersko povezovanje blagovnih znamk, blagovna znamka, partner, povezovanje, strategije, vrste
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 560; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici