| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 419
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezano, kolektivno in nadaljevano kaznivo dejanje
Valentina Islamčević Lešnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava več institutov povezanih z večkratno izvršitvijo istega kaznivega dejanja ali uresničitvijo zakonskih znakov več kaznivih dejanj s strani istega storilca. O idealnem steku kaznivih dejanj govorimo, ko storilec izpolni znake več kaznivih dejanj z enotnim dejanjem. Če zakonske znake več inkriminacij storilec izpolni z najmanj dvema izvršitvenima ravnanjema, govorimo o realnem steku kaznivih dejanj. V kazenskopravni teoriji je pomembnejša razmejitev med pravim in navideznim stekom, saj pri pravem steku kaznivih dejanj storilec odgovarja za več kaznivih dejanj, medtem ko pri navideznem steku storilec odgovarja zgolj za eno kaznivo dejanje. Navideznost se med steki vzpostavi zaradi posebnega odnosa specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije med inkriminacijami ali zaradi nepomembnosti in zanemarljivosti enega kaznivega dejanja napram drugemu. Na podlagi izpolnitve zakonskih znakov gre za eno kaznivo dejanje tudi pri trajajočih deliktih, kjer se prepovedana posledica kumulira in obnavlja. V sodni praksi se je tudi razvil institut enovitega kaznivega dejanja pri katerem sodišče v eno kaznivo dejanje združi več posameznih kaznivih dejanj zaradi njihove medsebojne povezanosti. Ker je med posameznimi ravnanji podana takšna homogenost, da posamezna kazniva dejanja izgubijo svojo samostojnost, je njihova združitev v eno kaznivo dejanje življenjsko logična in sprejemljiva posledica. Za eno kaznivo dejanje in obliko navideznega steka gre tudi v primeru kolektivnega kaznivega dejanja in nadaljevanega kaznivega dejanja. V teoriji se pojavljajo različna stališča kdaj je kaznivo dejanje kolektivno. Nekateri teoretiki zagovarjajo, da so to kazniva dejanja, ki inkriminirajo serijsko kriminalno dejavnost storilca, drugi pa da na presežen pojem kolektivnega kaznivega dejanja spominjajo kazniva dejanja, ki v zakonskem opisu vsebujejo nedovršne glagole. Novejša sodna praksa kazniva dejanja, ki vsebujejo nedovršne glagole, opredeljuje za kolektivnim podobna dejanja, čeprav jih mestoma v praksi označuje za kolektivna. Za kolektivna kazniva dejanja je značilno, da storilec načrtno izvršuje istovrstna kazniva dejanja, sodna praksa pa dopušča kaznivost tudi za enkratno izvršitev. Do združitve več kaznivih dejanj v eno kaznivo dejanje pride tudi pri nadaljevanem kaznivem dejanju, ki je kodificiran v 54. členu KZ-1. Za uporabo instituta morajo biti izpolnjeni vsi konstantni kriteriji in minimalno en variabilen kriterij. Za izpolnitev konstantnih kriterijev mora biti podan enoten psihičen odnos storilca do kaznivih dejanj, istovrstnost premoženjskih kaznivih dejanj ter časovna kontinuiranost. Kot variabilen kriterij štejejo druge okoliščine, ki dodatno povezujejo posamezna kazniva dejanja v eno kaznivo dejanje (npr. enak način, kraj, isti oškodovanec ipd.). V nadaljevano kaznivo dejanje so ob izpolnjenih pogojih vključena kazniva dejanja storjena v njegovem časovnem obdobju. Po novejšem stališču VSRS je sojenje zoper novoodkrita dejanja, ki bi bila vključena v nadaljevano kaznivo dejanje, če bi se zanje ob sojenju vedelo, dopustno. Prepoved ponovnega sojenja se nanaša na novoodkrita dejanja, le kadar skupaj z dejanji iz sodbe o nadaljevanem kaznivem dejanju tvorijo isti historični dogodek in bi jih bilo nesprejemljivo in nepošteno obravnavati v ločenih postopkih. Takšno stališče spravlja storilce, katerih dejanja ne bodo vključena v en obtožni akt, v bistveno slabši položaj kot storilce, katerih dejanja se bodo obravnavala v enem postopku. Za nadaljevano kaznivo dejanje so namreč določbe o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku izrecno izključene.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, kolektivno kaznivo dejanje, povezano kaznivo dejanje, nadaljevano kaznivo dejanje, časovna povezanost, steki kaznivih dejanj, čas izvršitve.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 110; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (724,49 KB)

2.
Vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev
Ana Čopar, 2019, diplomsko delo

Opis: Zakonca v zakonski zvezi ali partnerja v življenjski skupnosti z delom, v času trajanja zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, po Družinskem zakoniku, z delom pridobita skupno premoženje. V prvem poglavju bo predstavljeno in na sodno prakso oprto, kdaj se šteje skupnost za življenjsko in kdaj štejemo zakonsko zvezo za dejansko, saj ni dovolj le formalni obstoj. Katere vse okoliščine je potrebno tu upoštevati, bodo torej predstavljene v prvem poglavju. V nadaljevanju, drugo poglavje bo predstavljeno premoženje kot celota. Kaj vse spada v premoženje in tudi katera je funkcija le-tega. Na drugo pa se navezuje tretje poglavje, ki bolj specialno opredeli premoženje zakoncev oziroma partnerjev. Predstavljeno je skupno premoženje, kaj vse ga sestavlja zakonsko in kako je sestavine bolj natančno opredelila sodna praksa. Opisana sta tudi pogoja, ki pogojujeta nastanek skupnega premoženja, da je pridobljeno v času trajanja zakonske ali življenjske skupnosti in pa da je pridobljeno z delom. Premoženje, ki ni skupno je posebno premoženje in je opisano, prav tako tudi naslovi na podlagi katerega nastane. Na koncu poglavja sem omenila spremembo, ki se je uvedla z spremembo zakonodaje Družinskega zakonika in sicer možnost zakoncev ali partnerjev, da kadarkoli pred, v trajanju zakonske zveze ali življenjske skupnosti oziroma ali po razvezi s pogodbo sporazumno razdelita skupno premoženje. Prej te možnosti ni bilo, obstajal je le zakonit, kogenten, režim. V četrtem poglavju, kjer je predstavljen problem te diplomske naloge sem razreševala problematiko prelivanja premoženjskih kategorij. Pojasnjene so vse tri možnosti in sicer vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v skupno premoženje, vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v posebno premoženje drugega partnerja ter kategorija prelivanja premoženja, zaradi katere nastaja največ kompleksnih vprašanj, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev. V zadnji kategoriji je poseben poudarek na vlaganju v nepremičnino, ki je posebno premoženje. Zadnje, peto poglavje predstavlja rešitev, ki je v povračilnih zahtevkih. To temelji na načelu superficies solo cedit oziroma povezanosti zemljišča in objekta. Predstavljeno je tudi obogatitven pristop, ki se uporablja za merilo višine okoriščenja in posledično povračilnega zahtevka.
Ključne besede: skupno premoženje, posebno premoženje, prelivanja premoženjskih kategorij, zakonska zveza, življenjska skupnost, povezanost zemljišča in objekta
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 690; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (436,82 KB)

3.
Povezanost narcisizma in agresivnosti
Laura Polajner, 2019, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu nas je zanimala povezanost agresivnosti in narcisizma. Povezanost konceptov smo preverjali preko spletne ankete, ki jo je rešilo 250 udeležencev, starih med 18 in 50 let. Spletna anketa je bila sestavljena iz vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979; Raskin in Terry, 1988) vprašalnika agresivnosti BPAQ (Buss in Perry, 1992), ter demografskih podatkov udeležencev. V začetku empiričnega dela naloge smo preverili faktorsko strukturo naših podatkov, naredili smo torej komponentne analize, iz katerih smo izločili faktorje narcisizma in faktorje agresivnosti. Na našem vzorcu sta se pokazala dva faktorja narcisizma, ki smo ju poimenovali moč in ekshibicionizem ter štirje faktorji agresivnosti, ki smo jih poimenovali jeza, sovražnost, fizična agresivnost in besedna agresivnost. V prvih petih hipotezah smo preverjali povezanost dimenzij narcisizma z dimenzijami agresivnosti. Korelacijske analize so pokazale zmerne in nizke povezanosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Nadalje so nas zanimale razlike med spoloma v izraženosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Pokazalo se je, da se moški in ženske na našem vzorcu ne razlikujejo v izraženosti dimenzij narcisizma. Razlike med spoloma v izraženosti dimenzij agresivnosti, so se pokazale pri dimenzijah besedna in fizična agresivnost, pokazalo se je, da naj bi imeli moški višje izraženi dimenziji besedna in fizična agresivnost kot ženske. Preverjali smo tudi povezanost dimenzij narcisizma in agresivnosti s stopnjo izobrazbe posameznika ter s stopnjo izobrazbe staršev. Rezultati so pokazali, da se dimenzije negativno povezujejo z izobrazbo posameznika, in sicer so bile statistično pomembne povezanosti z dimenzijami jeza, sovražnost in fizična agresivnost.
Ključne besede: Narcisizem, agresivnost, povezanost, razlike med spoloma, vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik agresivnosti BPAQ
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 838; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (784,38 KB)

4.
MODEL VREDNOTENJA DEJAVNIKOV ZA POVEČANJE INOVACIJSKE UČINKOVITOSTI PROIZVODNIH PODJETIJ
Rolando Koren, 2019, doktorska disertacija

Opis: Inovacije so že od nekdaj gonilna sila napredka gospodarstva in civilizacije. Najpogosteje se inovacije povezujejo z raziskovalno-razvojnimi aktivnostmi pri izdelkih. Konkurenčne prednosti evropskih podjetij pa ne izhajajo zgolj iz inovacij izdelkov, temelječih na R&R delu, ampak tudi iz ne-tehniških oziroma organizacijskih inovacij, s katerimi želimo posodobiti proizvodne procese. Pri tem je zelo pomemben parameter, ki ga v doktorski disertaciji imenujemo inovacijska učinkovitost. Inovacijska učinkovitost proizvodnih podjetij je sposobnost, da z implementacijo večjega števila tehniških ali organizacijskih inovacij, kot posledic izbranih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti, povečujejo svojo sposobnost za razvoj novih izdelkov in s tem tudi svojo donosnost. Namen disertacije je bil raziskati vpliv dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti v proizvodnih podjetjih. V ta namen je bil razvit model vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij. Cilj doktorske disertacije je bil, glede na razviti model, ugotoviti vpliv medsebojnih povezav posameznih sklopov dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij, ugotoviti njihov vpliv na tehniške in organizacijske inovacije ter njihov neposredni vpliv na sposobnost razvoja in uvedbe novih izdelkov na trg in donosnost podjetja. Doktorska disertacija je omejena na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete Raziskava proizvodne dejavnosti v Evropi (EMS). Naše analize so bile opravljene z naprednimi statističnimi metodami. Pregled literature je pokazal, da inovacije niso dovolj raziskane, še posebej to velja za merjenje organizacijskih inovacij. Raziskave so pokazale, da proizvodna podjetja, ki so pogosteje sposobna uporabljati inovacijske koncepte na srednjem ali celo visokem nivoju, praktično ne proizvajajo enostavnih izdelkov. V skupini šestih identificiranih vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti obstajata dva, ki močno vplivata na razvoj novih izdelkov in njihovo lansiranje na trg. To sta subjekt sodelovanja (sodelovanje s kupci) in R&R aktivnosti. Obstajajo trije tehnični in kar sedem organizacijskih konceptov, izmed katerih večina močno vpliva na sposobnost razvoja in lansiranja novih izdelkov na trg.
Ključne besede: inovacije, tehniške inovacije, organizacijske inovacije, inovacijska učinkovitost, vplivni dejavniki, povezanost vplivnih dejavnikov, anketa, opisna statistika, korelacija, regresija
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 807; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

5.
Nekateri rezultati o povezanosti in neodvisnih množicah v produktih grafov
Tjaša Paj Erker, 2018, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava nekatere rezultate na grafovskih produktih. V uvodu bomo na kratko predstavili vsebino doktorske disertacije in ponovili nekatere osnovne pojme teorije grafov, ki jih bomo uporabljali v nadaljevanju. Prva tema, ki jo bomo predstavili so neodvisne množice v direktnem produktu. Govorili bomo o velikosti in strukturi največjih neodvisnih množic v direktnem produktu. Najprej bomo predstavili pomembnejše znane rezultate, nato pa bomo pokazali, da ima direkten produkt lihe poti in poljubnega grafa, ter direkten produkt sodega cikla in poljubnega grafa največjo neodvisno množico, ki je unija dveh pravokotnikov. Ugotovili bomo, da obstajajo v direktnem produktu sode poti in poljubnega grafa največje neodvisne množice, ki so lahko tudi drugačne oblike ter zapisali natančno karakterizacijo teh največjih neodvisnih množic. Zapisali bomo zadostni pogoji za drevesa, da ima direkten produkt drevesa in poljubnega grafa največjo neodvisno množico oblike dveh pravokotnikov. V nadaljevanju bomo raziskali posplošeno 3-povezanost v kartezičnem produktu grafov. Prikazali bomo več naravnih načinov, kako dobiti 3-presečno množico S, pri kateri nam graf razpade na vsaj tri komponente. Nato bomo dokazali, da je eden izmed teh načinov vedno optimalen, če sta G in H 2-povezana grafa na vsaj šestih vozliščih. Tako dobimo natančno vrednost posplošene 3-povezanosti kartezičnega produkta dveh 2-povezanih grafov na vsaj šestih vozliščih. Na koncu se bomo ukvarjali z vprašanjem o zgornji meji najmanjšega diametra krepko orientiranega krepkega produkta. Določili bomo natančno vrednost najmanjšega diametra krepkega produkta dveh poti.
Ključne besede: direktni produkt, kartezični produkt, krepki produkt, neodvisna množica, povezanost, posplošena povezanost, diameter, krepka orientacija
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 628; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (603,74 KB)

6.
GT 22: KREATIVNA PRENOVA OBJEKTA
Nastja Utroša, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je podana arhitekturna in tudi teoretična rešitev prostora GT22 na Glavnem trgu 22 v Maiboru. V rešitev je vključena galerija, bistro, coworking in terasa. Rešitev je nastala na podlagi analiz tovrstnih umetnostnih združenj v Sloveniji in tujini.
Ključne besede: GT22, Maribor, arhitektura, interier, umetnost, kuhinja, terasa, povezanost, enota
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 432; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (8,02 MB)

7.
Vpliv stopnje obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja na stopnjo brezposelnosti v sloveniji in nekaterih državah evropske unije
Marja Podrižnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Stopnja brezposelnosti pomembno vpliva na trg dela in na blaginjo državljanov, zaradi česar so ukrepi, ki bi lahko vplivali na stopnjo brezposelnosti, zelo pomembni. Eden od njih bi lahko bil vpliv na stopnjo obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja (plače). Med obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja prištevamo vse dajatve, ki jih je od predmetnega dohodka treba obračunati in plačati, najpogosteje sta to akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. V nalogi smo proučevali, ali sta stopnja brezposelnosti in stopnja obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja med sabo povezani. Povezanost smo proučevali v obdobju od leta 2005 do leta 2015 za 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, in na dveh nivojih dohodka iz delovnega razmerja (67 % in 167 % povprečne plače). V Sloveniji smo za oba nivoja dohodka ugotovili pozitivno močno povezanost v letih od 2005 do 2008, v letih od 2008 do 2015 pa smo ugotovili negativno močno povezanost pri nižjem nivoju dohodka. Ob proučevanju 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, pa smo povezanost pri nižjem nivoju dohodka ugotovili pri devetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Poljski, Latviji, Španiji in Luksemburgu ter negativno pri Franciji, Danski, Litvi in Sloveniji), pri višjem nivoju dohodka pa smo povezanost ugotovili pri desetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Irski, Poljski in Portugalski ter negativno pri Belgiji in Danski). Z raziskavo smo ugotovili, da povezanosti v večini primerov ne ugotovimo, če pa jo že, je ta močna.
Ključne besede: brezposelnost, obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, dohodnina, prispevki za socialno varnost povezanost, Slovenija, države Evropske unije.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 579; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Registrska neposestna zastavna pravica na komunikacijskem omrežju kot sredstvo zavarovanja plačil
Klara Tršan, 2018, magistrsko delo

Opis: Neposestna zastavna pravica na premičnini pomeni pravico zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Poznamo dve modaliteti neposestne zastavne pravice, in sicer »navadno« in registrsko neposestno zastavno pravico. Navadna neposestna zastavna pravica nastane že s sklenitvijo sporazuma o nastanku zastavne pravice, za nastanek registrske neposestne zastavne pravice pa je potreben še vpis v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Nastanek registrske neposestne zastavne pravice je povezan z ureditvijo v številnih zakonih in podzakonskih predpisih. Kljub jasnim predpisom pa so se pojavile dileme o učinkih in smislu vpisa zastavne pravice v javni register ter drugih pogojih za nastanek registrske zastavne pravice, konkretno na telekomunikacijskih omrežjih. Sodna praksa je na tem področju še dokaj skopa, vendar je na določena pomembna stvarnopravna vprašanja že odgovorila. V magistrskem delu se ukvarjam predvsem z vprašanjem ureditve in nastanka registrske neposestne zastavne pravice ter s pravno opredelitvijo telekomunikacijskega omrežja kot opreme.
Ključne besede: Superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, gospodarska javna infrastruktura, premičnina, pritiklina, oprema, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, enotna identifikacijska številka premičnin, služnost v javno korist
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 789; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (574,53 KB)

9.
Analiza vrednosti in učinek izbranih spremenljivk na prihodkovno tveganje, obdelanih po fadn
Nina Sečko, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Poslovanje kmetije je povezano z različnimi tveganji, na eni strani je lahko dohodek kmetije odvisen od okoljskih sprememb, na drugi strani pa na stabilnost dohodka vplivajo spremembe cen kmetijskih izdelkov na globalnem trgu. Prihodkovno tveganje postaja v kmetijstvu pomembno področje raziskav, tako z vidika kmetije kot tudi kmetijske politike. Upravljanje s prihodkovnimi tveganji omogoča stabilnejše poslovanje, s tem pa tudi učinkovitejše delovanje kmetijskih gospodarstev. Iz mreže računovodskih podatkov kmetijskih gospodarstev (ang. FADN) je bilo v raziskavo vključenih 55 kmetij z območja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v letih od 2011 do 2015. Metodologija FADN zbira podatke o prihodkovnem stanju in uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev v vseh državah Evropske unije. V analizo smo vključili naslednje spremenljivke: bruto dodana vrednost, polna delovna moč, kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov. Raziskava je pokazala, da se z višanjem izbranih spremenljivk bruto dodana vrednost povečuje. Najvišja vrednost Spearmanovega korelacijskega koeficienta po posameznih letih, ter s tem močna statistično značilna korelacija, je bila ugotovljena med spremenljivkama bruto dodana vrednost in skupna vrednost proizvodnje, najnižja pa med bruto dodano vrednostjo in polno delovno močjo. Proučili smo še medsebojni odnos preučevanih spremenljivk za povprečje petih let in dobili v vseh primerih statistično značilne pozitivne korelacije. Nadalje smo iz longitudinalnih podatkov za spremenljivko bruto dodana vrednost za vsako kmetijo izračunali koeficient variabilnosti, ki predstavlja mero za prihodkovno tveganje. Analiza je pokazala, da kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov statistično značilno negativno korelirajo s spremenljivko prihodkovno tveganje. Izjema je spremenljivka polna delovna moč, ki s prihodkovnim tveganjem ni značilno povezana.
Ključne besede: FADN-knjigovodstvo, BDV, povezanost spremenljivk, prihodkovno tveganje
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 1381; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Arhitekturna zasnova večgeneracijskega naselja
Kaja Rozman Hrženjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko sodobnega časa, sobivanja generacij. Posamezne generacije se vedno bolj med seboj oddaljujejo in s tem prihaja do večjih trenj in razlik med njimi in vse to vodi v medgenerajcijski prepad. Gradijo se naselja, primerna samo za starejše, ali naselja, primerna samo za mlade družine. In tako prihaja do trenj, ki jih najbolj občutijo mladi in starejši. Ker se je v zadnjem stoletju življenska doba skoraj podvojila, imamo vedno več aktivnega starega prebivalstva, je potrebno mesta, naselja prilagoditi novim okoliščinam bivanja. Starejši ostajajo samostojni, mladi pa želijo začeti svoje življenje. Vendar na to temo do sedaj še ni bilo veliko narejeno. In kot ugotavljajo strokovnjaki smo se malo preopozno lotili problema staranja prebivalstva. Ker ima sobivanje generacij veliko več pozitivnih kot negativnih vidikov, smo raziskali, kakšen je trenutno trend bivanja v Sloveniji, kaj posamezna generacija potrebuje za kvalitetno bivanje in kako lahko s pomočjo arhitekturnih rešitev dosežemo najbolj optimalne pogoje za sobivanje generacij. Izbrali smo lokacijo v Celju, veliko travnato površino med naseljema Nova vas in Lava, ki nudi velik potencial večgeneracijskemu naselju. Da dosežemo optimalno povezanost generacij je potrebno preveriti kaj so skupni interesi in aktivnosti, preko katerih bi se generacije med seboj povezale. Z analizami smo prišli do zaključkov, katera rešitev je najbolj primerna za sobivanje generacij. V magistrskem delu smo zasnovali večgeneracijsko naselje, kot enopotezno lamelo/blok, ki deluje kot nekakšen tampon okolici in generacijam, ki bivajo v njem. Z razgibanimi tlorisi stanovanjskih enot, ki smo jih med seboj pomešali in dvigom naselja za eno nadstropje, zaradi poplavne varnosti je naselje primerno tako za družine kot starejše in invalide. Z velikim parkom smo dosegli mirnejšo bivalno okolje in odprli pogled na celotno mesto Celje in okolico. Kot dodana vrednost pa so javne funkcije, ki smo jih dodali med stanovanjske enote, da s tem še dodatno povezujemo ljudi med seboj.
Ključne besede: generacijska povezanost, sobivanje, stanovanjska gradnja, Celje, arhitektura, naselje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 952; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (92,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici