1. Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme : zbirka vajJerneja Prostor, Lina Burkelc Juras, 2023, učbenik za višje in visoke šole Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava. Ključne besede: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca Objavljeno v DKUM: 09.08.2023; Ogledov: 652; Prenosov: 126
Celotno besedilo (4,88 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankamiStela Šalamon, 2022, magistrsko delo Opis: Predmet raziskovanja magistrskega dela je poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankami (ang. related party transactions). Delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu smo s pomočjo zakonodaje in ustreznega Mednarodnega računovodskega standarda predstavili pojma javne družbe in povezane stranke, proučili pa smo še Mednarodni standard revidiranja MSR 550 in na podlagi slednjega predstavili še revizorjevo vlogo v podjetju. Proučili smo tudi forenzični vidik zunanjega gospodarskega revidiranja in okvirno predstavili revizorjevo vlogo z gospodarskim kriminalom.
Drugi, empirični del magistrskega dela, temelji na analiziranju letnih poročil javnih družb, ki poročajo o transakcijah med povezanimi strankami, pri čemer smo zajeli deset javnih družb, ki so uvrščene v Prvo kotizacijo Ljubljanske borze. Dve od postavljenih hipotez lahko potrdimo, in sicer prvo, da je vloga revizorja v zvezi s poročanjem o transakcijah s povezanimi strankami preprečevanje in odkrivanje prevar, in drugo, da med kategorijami povezanih strank, glede na obseg transakcij, prevladuje kategorija »podjetja v skupini«. Tretjo hipotezo, ki pravi, da vrednost transakcij med posameznimi povezanimi strankami v povprečju ne presega več kot 5 % vseh transakcij podjetja, pa smo zavrnili, saj smo ugotovili močno odvisnost obvladujoče družbe od svojih povezanih strank, kar smo prikazali tudi s tortnim grafom. Ključne besede: povezane stranke, javne družbe, revizor, letna poročila, transakcije Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,79 MB) |
3. Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbamiLidija Pirc, 2016, magistrsko delo Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu.
Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani.
Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila.
Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb.
V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.
Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji. Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2303; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EUMarko Pahor, 2016, diplomsko delo Opis: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno.
Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja.
V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji.
V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga.
Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov.
Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček.
Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička. Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2148; Prenosov: 272
Celotno besedilo (3,30 MB) |
5. ORGANIZACIJSKO VZDUŠJE V POVEZANIH DRUŽBAHSimona Zoran, 2011, diplomsko delo Opis: Cilj vsake organizacije, kakor tudi povezanih družb je ustvarjanje dolgoročnih konkurenčnih prednosti. V času gospodarske krize se mora podjetje, ki želi uspeti, obnašati drugače od konkurence. To drugačnost pa zagotavljajo ravno ljudje. Zaposleni so tisti, ki s svojim delom udejanjajo smotre podjetja in hkrati v njem ustvarjajo ozračje ter medčloveške odnose, s čimer oblikujejo posamezno podjetje in ga tako ločujejo od ostalih. Počutje ljudi v organizacijah, je v največji meri odvisno od organizacijskega vzdušja. Ugodnejše je organizacijsko vzdušje, bolje se v svojem podjetju počutijo zaposleni, bolj se zaposleni čutijo varne in pomembne za podjetje,večji je njihov vložek pri opravljanju delovnih obveznosti. Zadovoljni in motivirani delavci so danes ključni dejavnik, ki uspešna podjetja ločujejo od manj uspešnih. V raziskavi diplomske naloge smo preučili organizacijsko vzdušje v povezanih družbah, Gradbenem podjetju Tržič d.o.o. in Cestnem podjetju Kranj d.d. ter
preučevali štirinajst temeljnih dimenzij, ki organizacijsko vzdušje sestavljajo. S preučevanjem dimenzij vzdušja smo raziskali dimenzije, ki so po mnenju zaposlenih v podjetju najbolj ugodne, naslednje, ki so primerno zadovoljene in tiste, ki bi jih morali nujno izboljšati. Z raziskavo smo uspeli dokazati, da med povezanima družbama obstajajo razlike v organizacijskem vzdušju kot celoti, kakor po posameznih dimenzijah. Slabše ocenjene dimenzije, bi bilo potrebno izboljšati oziroma nadgraditi, saj je vzdušje v podjetju pomemben dejavnik, ki ga vodstvo podjetja ne sme zanemariti. Raziskave organizacijskega vzdušja so ključnega pomena za management organizacije, saj lahko z izsledki raziskave ugotovijo, kako njihovi podrejeni dojemajo ter doživljajo svojo organizacijo. Ključne besede: povezane družbe, organizacijsko vzdušje, dimenzije, motivacija, zadovoljstvo zaposlenih Objavljeno v DKUM: 08.08.2011; Ogledov: 2051; Prenosov: 134
Celotno besedilo (917,52 KB) |
6. PRIDOBIVANJE LASTNIH DELNIC PREKO TRETJIH OSEBHelena Brandner, 2011, magistrsko delo Opis: Povzetek
V magistrski nalogi avtorica na osnovi zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize preverja znana dejstva o pridobivanju lastnih delnic preko tretjih oseb, da bi lahko potrdila tiste resnice, ki iz teh dejstev izhajajo. Skozi zgodovinske razloge pojasni restriktivnost politike kontinentalne Evrope ko gre za nakup lastnih delnic v primerjavi z anglosaksonskimi državami.
Na podlagi obsežne primerjalne analize pravnih instrumentov, ki so vključeni v pravni posel pridobivanja lastnih delnic preko tretjih oseb je ugotovljeno, da je operacija podvržena zavzetemu pravnemu urejanju. Čeprav je pravni posel dopusten, je senca izigravanja vedno bolj prisotna. Pridobitev lastnih delnic preko tretjih oseb odpira vprašanja varovanja osnovnih postulatov gospodarske družbe. Skozi primerjavo anglosaksonskega dojemanja vloge kapitala in varovanja upnikov je narejena primerjava na nemški AktG, katerega povzema tudi Evropska Unija in analogno na slovenski ZGD-1. Avtorica ugotavlja, da so osnova za izigravanje ohlapna zakonodaja v odnosih med povezanimi družbami. Predstavljeni so določeni konflikti in prepovedi pridobivanja, ter njihova pravna ureditev. Obdelana je tudi odgovornost v primeru kršitev.
S pomočjo ekonomske analize poskuša avtorica pojasniti učinek liberalizacije Druge direktive 77/91/EGS, ki je nastala kot odgovor na globalizacijo svetovnega gospodarstva in integracijo finančnih trgov v slovenskem finančnem prostoru.
Skladno z ugotovitvami avtorica v zaključku naloge podaja rezultate analize problema in ugotavlja, da bi večja občutljivost udeležencev finančnih trgov v prihodnje lahko preprečila ciljno zlorabo inštrumenta odkupa lastnih delnic preko tretjih oseb. Ključne besede: osnovni kapital, varovanje upnikov in delničarjev, ZGD-1, ZTFI, ZPDO, AktG, Druga direktiva 77/91/EGS, Direktiva 2006/68/ES, motivi in riziki pridobivanja lastnih delnic, izigravanje, lastne delnice, členi od 247. - 251 ZGD-1, pridobivanje lastnih delnic preko tretjih oseb, povezane družbe, odvisne družbe, družbe v večinski lasti, medsebojno odvisne družbe. Objavljeno v DKUM: 24.03.2011; Ogledov: 4002; Prenosov: 729
Celotno besedilo (1,54 MB) |