| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SERIJA TRIO GOLAZNIKUS ANDREJA E. SKUBICA
Veronika Pirman, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so podrobno predstavljene štiri ilustrirane knjige iz knjižne serije Trio Golaznikus. Prva knjiga z naslovom Ne bi smel odpreti tistih vrat (2018), druga knjiga z naslovom Babi nima več telefona (2018), tretja knjiga z naslovom Golazni iz omare (2019) ter četrta knjiga z naslovom Težave z angelčki (2019). Avtor serije je pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic, ilustratorka pa Tanja Komadina. Knjige iz serije so namenjene bralcem začetnikom oziroma mladim bralcem na razredni stopnji. Glavni literarni liki serije so otroci: Liam, Lija in Tomaž, ki sestavljajo trio Golaznikus. Zgodbe v seriji sledijo njihovemu vsakdanjiku, ki je poln dogodivščin in pripetljajev. V empiričnem delu magistrske naloge so podrobno predstavljene štiri ilustrirane knjige iz omenjene serije. Vsaka knjiga je podrobno predstavljena tako z vidika besedila kot tudi z vidika ilustracij. Knjige so med sabo tudi primerjane. V teoretičnem delu magistrske naloge je opisana povest, v katero uvrščamo obravnavano serijo. V teoretičnih izhodiščih so predstavljene tudi realistična avanturistična mladinska proza, slovenska realistična avanturistična mladinska proza ter njen podtip vsakdanje dogodivščine. V magistrski nalogi je navedenih nekaj dejstev o ilustrirani knjigi, predstavljeni pa so tudi kriteriji za knjige, ki so namenjene bralcem začetnikom. V okviru splošne analize knjižne serije Trio Golaznikus lahko ugotovimo, da je tema knjižne serije primerna za mlade bralce na razredni stopnji. Serija namreč ne vsebuje prezahtevne ali nerazumljive tematike, prav tako pa se osredotoča na probleme, s katerimi se soočajo otroci, ki so stari približno osem oziroma devet let. V okviru analize literarnih likov lahko ugotovimo, da se je avtor serije svojim ciljnim bralcem približal tudi z izbiro značajskih lastnosti literarnih likov. Pisatelj Skubic je v serijo vključil teme, ki so aktualne tudi v realnosti. Povzamemo lahko, da književna serija ponuja bralcem vpogled v sodobno družbo, prinaša pa jim tudi veliko pomembnih sporočil in spoznanj.
Ključne besede: Andrej E. Skubic, knjižna serija, Trio Golaznikus, povest, bralci začetniki
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 247; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (933,58 KB)

2.
Apokaliptičeskaja alljuzija kak strukturoobrazujuščij komponent v povesti M. A. Bulgakova
Natalia Kaloh Vid, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Apokaliptična aluzija kot strukturnopojasnjevalna komponenta v povesti M. A. Bulgakova Usodno jajce Članek obravnava apokaliptično videnje Mihaila Bulgakova v znanstveno-fantastični povesti Usodna jajca. Avtorica v članku ugotavlja, da pisateljevo ustvarjalno misel opredeljuje apokaliptično dojemanje stvarnosti. Siže povesti Bulgakov zastavi kot ambivalentno projekcijo biblijske zgodbe o koncu sveta, Janezovega razodetja, in se s pomočjo številnih citatnih figur, med katerimi prevladuje aluzija, v tekstu večkrat sklicuje na apokaliptično prerokbo. V svoji futuristični viziji prikazuje, kam lahko vodijo nova politika socializma ter nove metode gradnje socialistične družbe. Razgrne grozovito sliko prihodnosti, v kateri človek postane snov za eksperiment. Dodobra izkoristi tipične distopične lastnosti: državno nadziranje literature in umetnosti, apokaliptično vzdušje, brezizhodni položaj tistih, ki nočejo postati enakomisleči stroji. Razprava se osredotoči na analizo rabe in pomena ambivalentnih aluzij na novi Jeruzalem ter prekleti Babilon, apokaliptične zveri, pečate božjega srda, vstajenja ter božanske podobe ustvarjalca.
Ključne besede: ruska književnost, povest, apokalipsa, aluzije
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 488; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (412,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Dve idejni strukturi v slovenski krajši pripovedi po letu 1980
Miran Štuhec, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Analiza krajših pripovednih besedil, nastalih po letu 1980, je opozorila na obstoj dveh idejnih struktur. Prva, močnejša opozarja na to, da je subjekt nemočen, ponižan in izčrpan, druga, šibkejša pa nasprotno gradi perspektivo in življenjsko priložnost. Za utemljitve navedenega sem izbral zbirke Biografija brezimenih, Menjava kože in Zakon želje Andreja Blatnika, Prikazen iz Rovenske in Pogled angela Draga Jančarja, Molčanja Rudija Šelige, Olive in sol Marjana Tomšiča ter Kratki časi, Trst iz žabje perspektive Marka Kravosa. Tu navedeno dokazujejo s tem, da posamezne osebe umeščajo v dve različni, celo nasprotni življenjski praksi.
Ključne besede: slovenska književnost, krajša pripovedna proza, roman, povest, idejna struktura
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1269; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (444,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
MLADINSKA PROZA JANEZA ŠVAJNCERJA
Karla Poslek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Mladinska proza Janeza Švajncerja so predstavljena izbrana mladinska dela omenjenega avtorja ter različne zvrsti oziroma vrste kratke proze, v katere lahko uvrstimo obravnavana dela. Prebranih, analiziranih in predstavljenih je pet mladinskih del, in sicer: Junak na kolcih, Iznajditelj, Dravski zakletniki, Sosedov Peter, Zmago pri babici. V omenjenih delih lahko prepoznamo značilnosti povesti, spominske kratke proze in doživljajske kratke proze. Tipologijo proznih književnih vrst na Slovenskem med drugimi raziskuje Dragica Haramija, njene študije in ugotovitve so v diplomskem delu povzete ali citirane. Prav tako so podane ugotovitve Silve Trdina in Mirana Hladnika. V diplomskem delu je predstavljena biografija in bibliografija pisatelja Janeza Švajncerja. Pri opisu njegove ustvarjalne poti so povzete misli raznih avtorjev in pisatelja samega. Metodologija diplomskega dela temelji na analizah del in na teoretičnem delu, ki je podprto z različnimi viri. Težišče naloge predstavlja deskriptivna metoda, poleg te pa še metoda analize in sinteze. Na osnovi ugotovljenega se prvine avtobiografskosti pojavijo v vseh obravnavanih literarnih delih. Ta dela lahko uvrstimo med mladinske povesti, spominsko kratko prozo in doživljajsko kratko prozo.
Ključne besede: povest, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, prvine avtobiografskosti, Janez Švajncer
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1419; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (970,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici