| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SUPERFICIES SOLO CEDIT - POVEZANOST ZEMLJIŠČA IN OBJEKTA V SODNI PRAKSI
Blaž Štruc, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je celovito obravnavano stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit) in njegova aplikacija v zakonskih določbah. V posameznih poglavjih sem se najprej osredinil na teoretične razlage, institutom pa so dodani tudi primeri iz sodne prakse, tako da je jasno razvidno, kako se pravna pravila uporabljajo v sodbah sodišč. Omenjeno načelo pomeni, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. Gre za ključno pravilo nepremičninskega prava tako v našem, kot tudi v sorodnih pravnih redih. V zakonu so določene tudi izjeme od načela, katerih se podrobneje dotaknem v posameznih poglavjih. Gre za institute gradnje čez mejo nepremičnine, stavbno pravico in etažno lastnino. Načelo povezanosti zemljišča in objekta je obravnavano tako po sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku, kot tudi po prejšnjih predpisih, ki se v praksi še vedno uporabljajo – gre za Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Občni državljanski zakonik. Veliko sodne prakse je izhajalo in še vedno izhaja ravno iz teh pravnih virov, zato je vključitev in razlaga njunih pravnih pravil o gradnji na tujem svetu, v katerih se odraža načelo superficies solo cedit, nujno potrebna. V diplomskem delu so pojasnjeni tudi temeljni pojmi Stvarnopravnega zakonika, v vsebino katerih poseže vpliv omenjenega načela, gre za pojme stvari, sestavine in nepremičnine. Posebej obravnavam tudi posamezne institute, ki predstavljajo aplikacijo načela povezanosti zemljišča in objekta, poleg že omenjenih izjem gre predvsem za institut povečanja vrednosti nepremičnine in institut prirasti. Zaradi vključitve ureditve po Občnem državljanskem zakoniku in Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, je prikazan tudi razvoj stvarnega prava na območju Republike Slovenije, saj je tako vsebina določb omenjenih predpisov bolj jasna, njihova razlaga in uporaba v sodni praksi pa bolj razumljiva.
Ključne besede: superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, nepremičnina, gradnja na tujem svetu, prirast, gradnja čez mejo nepremičnine, povečanje vrednosti nepremičnine, ODZ, ZTLR
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 3020; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (840,01 KB)

2.
Vertikalna in horizontalna prirast v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine
Diana Šraj, 2016, diplomsko delo

Opis: Sedes materiae diplomskega dela je usmerjen v obravnavo stvarnopravnih institutov vertikalne in horizontalne prirasti v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine. Stvarnopravni zakonik (SPZ) je s 1. januarjem 2003 uveljavil izjemno pomembno novost za področje nepremičninskega prava, ker je zakonodajalec v določbi 8. člena povzel vsebino klasičnega rimskopravnega načela superficies solo cedit. Postavitev načela povezanosti zemljišča in objekta kot temeljnega načela nove slovenske nepremičninske ureditve je med drugim narekovala uvedbo pravnega dejstva prirasti kot novega načina pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona (ex lege), ker to načelo onemogoča vertikalno delitev stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini. V skladu z navedenim je zakonodajalec v določbi 54. člena SPZ, ki v naslovu izrecno uporablja pojem prirast, eksplicitno zapisal, da se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Pravkar navedeno akcesijsko pravilo iz 54. člena SPZ se primarno realizira tudi pri gradnji čez mejo nepremičnine in pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine. Vendar so izkušnje iz obdobja veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) spodbudile zakonodajalca, da je v določbah 47. in 48. člena SPZ predvidel še posebno pravno ureditev za ta dva dejanska stanova. V primerjavi z določbami 48. člena SPZ je obravnava 47. člena SPZ zanimivejša za razpravo, zlasti zaradi tretjega odstavka 47. člena, ker je zakonodajalec v njem predvidel možnost prestavitve meje v graditeljevo korist v sodnem nepravdnem postopku. V tretjem in četrtem odstavku predmetnega člena so tudi določeni kriteriji, na podlagi katerih mora sodišče sprejeti takšno odločitev. Na temelju takšne sodne odločbe o določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo nepremičnine de facto pride do razširitve graditeljeve lastninske pravice v horizontalni smeri. Pravna teorija takšno situacijo poimenuje kot horizontalno prirast, čeprav graditelj ne pridobi lastninske pravice samodejno oziroma na temelju zakona (ex lege). V diplomskem delu pojasnim, da uporaba termina prirast po mojem mnenju ni ustrezna, ker lahko pride do lastninskih premikov v horizontalni smeri le s sodno odločbo (oziroma z upravno odločbo ali s pravnim poslom v primeru izvensodne ureditve nastalega pravnega razmerja). Za razliko od 47. člena SPZ analiza specialnega zakonskega besedila 48. člena SPZ ni tako atraktivna, ker zakonodajalec v njem ohranja vertikalno enotnost stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini oziroma načelo superficies solo cedit. Iz vsebine določb 48. člena SPZ namreč lahko povzamem, da je v ospredju specialna ureditev zastaranja obligacijskopravnih zahtevkov, zato je mogoče zaključiti, da le – te nimajo stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Glede na to, da je z vidika SPZ tako v primeru gradnje čez mejo nepremičnine kot tudi v primeru povečanja vrednosti tuje nepremičnine v ospredju vprašanje pridobitve lastninske pravice oziroma lastninskih premikov, je začetno poglavje namenjeno pojmu lastninske pravice, njenim omejitvam ter načinom njene pridobitve, vendar zgolj v obsegu, ki je potreben za razumevanje sedes materiae. Le – temu sledi pojasnitev načel, ki »krojijo usodo« tega področja in opredelitev temeljnih pojmov nepremičninske prirasti. Pred samo analizo vertikalne in horizontalne akcesije v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine je podana še splošna opredelitev pojma prirasti na področju nepremičnin, vključno z navedbo civilnopravnih posledic. Prav tako je osrednja materija podkrepljena z relevantno sodno prakso.
Ključne besede: stvarno pravo, prirast, akcesija, gradnja čez mejo nepremičnine, povečanje vrednosti tuje nepremičnine, povezanost zemljišča in objekta, superficies solo cedit, lastninska pravica, nepremičnina
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (970,18 KB)

3.
Prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev, zunajzakonskih partnerjev ter partnerjev v partnerski zvezi na podlagi aktualne sodne prakse
Staša Gjerek, 2019, magistrsko delo

Opis: Premoženjska razmerja med zakonci (v nadaljevanju z njimi izenačenimi zunajzakonskimi partnerji ter partnerji v partnerski zvezi) so kompleksne narave, saj v času trajanja partnerske skupnosti prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij, skupnega ter posebnega premoženja. Že na začetku je potrebno opozoriti, da skupno premoženje sestavljajo premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze, medtem ko posebno premoženje lahko opredelimo kot premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Dandanes so mladi zaradi finančne negotovosti postavljeni v položaj, ko živijo doma ter tako vlagajo sredstva in delo v premoženje, ki je v lasti staršev ali tretjih oseb. Posledično prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij ter vlaganj, predvsem posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje, podjetniškega vlaganja ter drugih primerov, ki imajo za posledico vzpostavitev stvarnopravnih ter obligacijskih učinkov. Po pravilih obligacijskega prava ima zakonec, ki vlaga, splošni verzijski zahtevek, pravila stvarnega prava pa kot izhodišče napotujejo na uporabo pravil 48. člena SPZ, ki graditelju ne priznava lastninske pravice, temveč zahtevek za povrnitev tistega, za kar je bil lastnik obogaten. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja v zvezi z zahtevkom, ki zakoncu pripada na podlagi vlaganj, za kar se je povečala vrednost nepremičnine. Gre predvsem za vprašanja, od koga lahko zakonec zahteva nazaj tisto, kar je vložil, v kakšnem času ter kakšnem obsegu. Med drugim pravila Družinskega zakonika glede premoženjskih razmerij med zakonci posegajo na področje vlaganj zakoncev, saj v primeru, če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko zakonca sporazumeta o obstoju in višini ter zavarovanju terjatve, ob upoštevanju pravil stvarnega prava ter zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Prav tako imata zakonca po novi ureditvi precej več možnosti v primeru izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega izmed njiju. S sprejetjem Družinskega zakonika je bil odpravljen kogentni, sicer veljavni zakoniti premoženjski režim in po novem imata zakonca možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter svobodno ureditev premoženjskega režima. S sklenitvijo omenjene pogodbe, pa se pojavljajo številna vprašanja, predvsem glede publicitetnega učinka registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter dolžnosti in skrbnosti tretjih oseb o stanju vpisov, ki izhajajo iz registra, glede nadrejenosti ter podrejenosti premoženjskega statusa partnerjev. Ugotovimo lahko, kako pomembna je ureditev premoženjskega režima v času trajanja partnerske skupnosti, da kasneje, predvsem ob razvezi, ne prihaja do problemov ter s tem povezanimi postopki.
Ključne besede: Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, skupno premoženje, posebno premoženje, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, podjetniško premoženje zakoncev, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje, obogatitveni zahtevek, povečanje vrednosti nepremičnine, osebni stečaj zakonca.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 51; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici