| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVČNI UČINKI SPREMEMB VIŠINE OSNOVNEGA KAPITALA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Z VIDIKA DRUŽBENIKOV DRUŽBE
Maja Stepišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili problematiko sprememb osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo z davčnopravnega in korporacijskopravnega vidika. Gre za kompleksno prepletanje davčne zakonodaje s korporacijskim pravom. Podrobno smo proučili davčne učinke različnih vrst sprememb osnovnega kapitala družbe in pri tem ločeno predstavili davčne učinke z vidika družbenikov, ki so fizične osebe, in davčne učinke z vidika družbenikov, ki so pravne osebe. Davčni učinki z vidika družbenikov se prvotno nanašajo na povečanje osnovnega kapitala (efektivno in nominalno), v nadaljevanju pa na področje zmanjšanja osnovnega kapitala (efektivnega, nominalnega in osnovnega kapitala z umikom poslovnega deleža). Pri prvi obravnavani problematiki smo želeli poudariti, da davčna zakonodaja nominalno povečanje osnovnega kapitala obravnava v nasprotju z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Upošteva se namreč, da družbenik pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala prejme nov poslovni delež. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah družbenik ne pridobi novega poslovnega deleža, temveč gre pri tej obliki spremembe osnovnega kapitala zgolj za spremembe abstraktnih korporacijskopravnih kategorij (osnovnega vložka) z namenom, da se ohranja proporcionalni lastniški interes v družbi. Samo dejstvo, da je družba povečala osnovni kapital iz sredstev družbe, ne vpliva na knjigovodsko vrednost poslovnega deleža, niti ne na njegovo tržno vrednost. Ko družba poveča osnovni kapital iz sredstev družbe, se določi, da ima večji nominalni znesek osnovnega kapitala. S takšnim načinom povečanja osnovnega kapitala družbe imajo družbeniki manjšo možnost izplačil iz družbe, upniki pa imajo večje jamstvo. Na osnovi pravkar navedenih sklepnih ugotovitev predlagamo upoštevanje posebnosti nominalnega povečanja osnovnega kapitala s strani davčne zakonodaje in primarno upoštevanje določb Zakona o gospodarskih družbah, kjer se za odločitev, ali gre za davčno obveznost ali ne, upošteva meritev učinkov nominalnega povečanja osnovnega kapitala v prihodnosti. V magistrski nalogi je nadalje predstavljena davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo z vidika družbenikov, pri čemer so izpostavljeni davčni učinki naknadnih vplačil z vidika družbenikov in z vidika družbe. Pri ugotavljanju davčno optimalnega načina financiranja družbe z omejeno odgovornostjo smo ugotovili, da je z vidika optimiranja davčne obremenitve dolžniško financiranje prednostni način financiranja, saj si podjetje na podlagi dolžniškega financiranja ustvarja davčni ščit. Podjetja, ki se financirajo z dolžniškim kapitalom, imajo tako manjšo davčno osnovo, višje davčne prihranke (ki se lahko namenijo za nadaljnje investiranje, izplačila družbenikom itd.), nižje stroške povprečnega stroška kapitala in večjo tržno vrednost podjetja.
Ključne besede: osnovni kapital, povečanje osnovnega kapitala, zmanjšanje osnovnega kapitala, spremembe osnovnega kapitala, družba z omejeno odgovornostjo, Zakonom o gospodarskih družbah, davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo, davčna zakonodaja, optimalno financiranje.
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 3388; Prenosov: 1031
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
IZPODBIJANJE SKLEPA O POVEČANJU OSNOVNEGA KAPITALA
Lovro Jurgec, 2015, magistrsko delo

Opis: Sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala je lahko izpodbojen na podlagi splošnih izpodbojnih razlogov, ki izhajajo iz 395. člena ZGD-1 ter 243. paragrafa AktG. Poleg tega pa ZGD-1 v 400. členu, po zgledu 255. paragrafa nemškega AktG določa še poseben izpodbojni razlog, v skladu s katerim se lahko sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala (v katerem je bila izključena prednostna pravica obstoječih delničarjev do pridobitve novo-izdanih delnic) izpodbija tudi zaradi tega, ker je bil emisijski znesek ali najnižji znesek pod katerim se delnice ne smejo izdati v izpodbijanem sklepu določen prenizko. V tem magistrskem delu so najprej predstavljeni splošni izpodbojni razlogi, pri čemer se analiza zaradi podobnosti ureditev opira tudi na spoznanja nemške pravne teorije in sodne prakse. V nadaljevanju je nato natančno predstavljen poseben izpodbojni razlog iz 400. člena ZGD-1 oziroma 255. paragrafa AktG, pri čemer je še posebej opozorjeno na razlikovanje med izpodbijanjem sklepa na podlagi navedene določbe ter izpodbijanjem sklepa zaradi nepravilno izpeljane pravne iztisnitve delničarjev iz družbe. Poleg tega so za namene celovite analize obravnavane tematike analizirana tudi postopkovna pravila izpodbijanja skupščinskih sklepov ter pravila, ki se nanašajo na izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: izpodbojnost, sklep skupščine, povečanje osnovnega kapitala, izključitev prednostne pravice, postopek izpodbijanja, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo.
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (564,97 KB)

3.
Pravna ureditev registracije sprememb osnovnega kapitala delniške družbe v slovenskem in nemškem pravu
Jan Ketiš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo iz korporacijskopravnega vidika predstavili vse postopke spremembe osnovnega kapitala delniške družbe, ki jih urejata slovenski in nemški pravni sistem, in registracijo teh. Vsak postopek povečanja in zmanjšanja osnovnega kapitala ter registracijo smo preučili v vsakem pravnem sistemu, primerjali obe ureditvi in izpostavili podobnosti ter razlike. Slovenski in nemški zakonodajalec urejata štiri različne postopke povečanja osnovnega kapitala delniške družbe in tri oz. štiri postopke zmanjšanja. V slovenskem pravnem sistemu delniško družbo ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), v nemškem pa poseben zakon, imenovan Aktiengesetz (AktG). Postopke spremembe osnovnega kapitala delniške družbe sta zakonodajalca v večini uredila na enak način. Pri posameznih postopkih spremembe osnovnega kapitala smo ugotovili nekaj manjših razlik, ki so predstavljene pri posameznem poglavju oz. podpoglavju. Tudi registracija spremembe osnovnega kapitala, ki se izvede s spremembo statuta, je v obeh pravnih sistemih urejena po enakem postopku. Določbe o registraciji spremembe osnovnega kapitala v slovenskem pravnem sistemu poleg ZGD-1 vsebuje še Zakon o sodnem registru (ZSReg) in Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, v nemškem pa poleg AktG še Handelsgesetzbuch (HBG). Registracija spremembe osnovnega kapitala v sodni register se razlikuje glede na postopek spremembe osnovnega kapitala. Zakonski predpisi v določenih primerih zahtevajo eno, v nekaterih primerih pa dvojno registracijo – registracijo sklepa o spremembi osnovnega kapitala in registracijo spremembe osnovnega kapitala. Pod določenimi pogoji je dovoljeno, da se obe registraciji izvedeta hkrati. Vedno pa ima v primeru dvojne registracije samo ena registracija konstitutiven učinek, druga pa le deklaratornega.
Ključne besede: delniška družba, osnovni kapital, povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, registracija spremembe osnovnega kapitala, ZGD-1, AktG
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 779; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (585,03 KB)

4.
Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo ter pogojno povečanje osnovnega kapitala
Janez Vončina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so obveznice, ki predstavljajo instrumente t.i. mezaninskega kapitala, kajti združujejo tako elemente lastniškega kot dolžniškega kapitala. Čeprav se te obveznice načeloma uvrščajo med instrumente dolžniškega financiranja delniške družbe, jih obeležuje pomembna dodatna kvaliteta: njihovi imetniki lahko pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe. Upravičenju do pridobitve delnic, ki je inkorporirano v zamenljive obveznice oziroma v obveznice z delniško nakupno opcijo, je imanentno tveganje razvodenitve kapitalske udeležbe obstoječih delničarjev, zato je treba njihove interese primerno zavarovati. Slovenski pravni red po zgledu na primerjalne korporacijske ureditve varstvo vzpostavlja na dveh nivojih. Zaostruje pogoje za izdajo teh obveznic, saj sme poslovodstvo emisijo izvršiti le, če s tem soglaša skupščina delničarjev, ter delničarjem zagotavlja prednostno pravico do nakupa obveznic ob njihovi izdaji. Soglasje k izdaji obveznic skupščina poda bodisi z obvezujočim bodisi s pooblastitvenim sklepom. Proceduralne zahteve so v obeh primerih enake. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic se lahko tudi izključi, če so za to izpolnjene zahtevane formalne in materialne predpostavke. Pri izvedbi emisije na podlagi pooblastitvenega sklepa sme skupščina za izključitev prednostne pravice pooblastiti poslovodstvo, kar je nujno za ohranitev potrebne fleksibilnosti pri pridobivanju hibridnega kapitala. Varovanje delničarjev s prednostno pravico se zagotavlja ne le v postopku izdaje obveznic, temveč tudi v primeru njihove odsvojitve s strani družbe - izdajateljice, ki je obveznice poprej derivativno pridobila. Upravičenje imetnikov obveznic, da pridobijo delnice družbe, za slednjo pomeni obveznost, da delnice efektivno zagotovi. Najprimernejši mehanizem za ta namen je pogojno povečanje osnovnega kapitala, to pa zaradi tega, ker funkcionalno uravnoteži interese vseh deležnikov - družbe, imetnikov obveznic in obstoječih delničarjev. Temeljna predpostavka za izdajo delnic iz naslova pogojnega povečanja osnovnega kapitala je vpis sklepa skupščine (o takšnem povečanju osnovnega kapitala) v sodni register. Če je sklep skupščine neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic, zato je treba s tožbo v pravdnem postopku - če naj bo ta sposobna za meritorno obravnavo - uveljavljati dva zahtevka - ničnostni oziroma izpodbojni zahtevek zoper sklep skupščine in zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izdaje delnic. Ob emisiji delnic je poslovodstvo vezano na dve omejitvi: - izdati jih je mogoče le za namen, ki je opredeljen v sklepu skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala; - izdaja je dopustna šele po plačilu celotnega emisijskega zneska. Ključna razlika med njima se pokaže v primeru njihovih kršitev. Če namreč poslovodstvo delnice izda za drugačen namen, kot ga je določila skupščina, so delnice nične, medtem ko so delnice, izdane pred njihovim polnim plačilom, veljavne.
Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, pogojno povečanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, pogojni kapital, doktorske disertacije, convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, conditional increase of share capital, share capital, conditional capital, dissertation theses
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 1075; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici