| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Mit Literatur in die Welt einer Fremdsprache - S književnostjo v svet tujega jezika
Adrijana Koroša, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta lahko pri pouku tujega jezika uspešno uporabljeni in otroka na zanimiv in privlačen način vpeljeta v svet tujega jezika. Namen pričujočega dela je poiskati in predstaviti razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika. Na začetku je opisano, kaj je jezik, kako se otrok uči jezikov, katere zvrsti otroške in mladinske književnosti so primerne za pouk tujega jezika, kako učitelji učence motivirajo za branje knjig, kakšna je vloga in katere so naloge učitelja pri pouku tujega jezika. Zatem so navedeni še cilji književnega pouka, kriteriji za izbiro književnih del, ki jih morajo učitelji upoštevati, metode za obravnavo književnega dela in koraki, po katerih obravnava književnega dela poteka, skupaj z nalogami, kot predlogi za obravnavo književnega dela. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil sestavljen anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali učitelji nemškega jezika na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih šolah. Rezultati anketnega vprašalnika so tabelarično in grafično ponazorjeni in nudijo pregledno primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami ter kažejo, da učitelji pri pouku tujega jezika obravnavajo književna dela, da se jim zdi uporaba književnosti pri pouku tujega jezika smiselna, da pa književnost po mnenju učiteljev in učiteljic nemškega jezika pri pouku tujega jezika ne potrebuje večjega poudarka. Hkrati so rezultati pokazali, da med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami obstajajo določene razlike glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, jezik, bralna motivacija, pouk tujega jezika, enojezičnost, dvojezičnost, tuji jezik, književna didaktika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2328; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (666,95 KB)

2.
Ein Einblick in die Behandlung von phraseologischen Einheiten
Brigita Herženjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo povzema ugotovitve o visoki pripravljenosti Slovenije pri spodbujanju jezikovnega znanja na nacionalnem nivoju, saj je naša država pomembnost tega znanja upoštevala tudi pri pripravi kurikularne reforme v šolstvu in ta se že izvaja. Pri natančnem spremljanju izvajanja kurikularne prenove šolskega sistema se pa vendar pokažejo nepravilnosti, katerih presojanje in odpravljanje zahteva še nekaj razmisleka in časa. Opis primera take nepravilnost zasledimo v diplomskem delu na primeru obravnave frazeoloških enot pri pouku nemščine kot tujega jezika v izobraževanju odraslih. Analize teoretičnega in empiričnega dela v opravljeni raziskavi kažejo na ugotovitve, ki niso zanemarljive. V slovenskih katalogih znanja za tuje jezike, ki so začrtani po skupnem evropskem jezikovnem okvirju, se vsebina deli na opredelitev ali filozofijo predmeta, splošne in učne cilje predmeta, primere dejavnosti, didaktična priporočila, udejanjanje ključnih kompetenc, standarde znanja in vrednotenje znanja. Končni cilj katalogov znanj je opredelitev učenčevih učnih dosežkov, ki jih omogočajo individualizirani in v učenje usmerjeni učni cilji. Vsi katalogi znanja se uporabljajo tako v rednem kot tudi, s posameznimi prilagoditvami, v izrednem izobraževanju. Če pogledamo frazeološke enote pri pouku nemščine kot tujega jezika v katalogih znanja za nemščino, ne najdemo dodatnih navodil glede njihovega obravnavanja. Obravnava frazeoloških enot je torej odvisna od njihove pojavitve v učbenikih in zanimanja učiteljev za njihovo vključitev v učno snov. Učitelji v svojih učnih pripravah svobodno odločajo o obravnavi le teh. Analiza prejetih vprašalnikov, ki so nastali v empiričnem delu raziskave diplomskega dela, je pokazala, da več kot polovica učiteljev v izobraževanju odraslih pri pouku nemščine obravnava frazeološke enote in se za integracijo teh v učno snov zelo trudi. Manjši delež učiteljev nemščine v raziskavi pa jih obravnava le površno ali sploh ne. Argumente za obravnavo frazeoloških enot pri pouku tujega jezika najdemo po navedbah Jesenškove (prim. 2006, 27, 2) predvsem v dejstvu, da je frazeološki govor vsakdanji govor, ki ga v otroštvu osvajamo kognitivno in ga preko materinega jezika lahko prenesemo v tuji jezik. Ob upoštevanju teh dejstev bi morale institucije k integraciji tega znanja pri vsebini pouka tujega jezika pristopiti celostno in s sodelovanjem vseh strokovnjakov, kot so didaktiki, jezikoslovci, avtorji učbenikov in nenazadnje učitelji - izvajalci v rednem in izrednem izobraževanju. Nadaljnje analize vprašalnikov so pokazale, da je metodična obravnava frazeoloških enot pri pouku nemščine zelo dobro izvedljiva. Učiteljem je pri pouku nemščine na razpolago velik nabor usmerjevalnih informacij o kakovostni obravnavi frazeoloških enot, ki izhajajo iz teoretičnih navedb ˝Dreischritt" (trije koraki) — odkrivanje/ razumevanje/ uporaba - frazeoloških enot po Kühnu (1992, 177) in z dodatnim korakom »utrjevanje frazemov«, ki ga je dodala skupina strokovnjakov v projektu EPHRAS (2006), preko navedb Kacjanove (2007, S. 47-70) o korakih osvajanja besednega zaklada, vse do Lügerjevega (1997, S. 79-88) spisa o učnih težavah pri obravnavanju frazeoloških enot. Iz rezultatov analize vprašalnikov izstopa tudi podatek, da se poleg predpisanih učbenikov s strani države za obravnavo frazeoloških enot pri pouku nemščine uporablja zelo veliko dodatnega gradiva. Iz vprašalnikov je razvidno naslednje: 1. učitelji z obvezno predpisano literaturo niso zadovoljni 2. učitelji obogatijo učno snov z dodatnimi učnimi gradivi. Ta rezultat potrjuje razširjeno mnenje o zapostavljenem in mačehovskem vključevanju frazeoloških enot v učbenike in da ugotovitve didaktike frazeoloških enot le s težavo najdejo pot v učbenike (prim. Jesenšek, 2008, S. 143 - 145; Matulina/ Ćoralić, 2007, S. 95 - 96). Torej je naloga raznih domačih in tujih institucij in strokovnjakov v tem, da pomagajo učiteljem nem
Ključne besede: Ključne besede: frazeološka enota, učitelji nemščine, pouk nemščine kot tujega jezika, učne priprave, izobraževanje odraslih, ljudske univerze
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2039; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (683,12 KB)

3.
Didaktizacija literarnega besedila »Modri sifon« avtorja Ursa Widmerja
Vesna Mrakič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj pričujočega dela je bil predstaviti literarno delo Modri sifon avtorja Ursa Widmerja in možnosti za njegovo didaktizacijo. Najprej se ukvarjamo z vprašanjem zakaj je literatura sploh pomembna in zakaj prihaja pri pouku nemščine kot tujega jezika do nelagodja in upora pri obravnavi literature. S pomočjo definicij nekaterih znanih teoretikov sledi obravnava literarne didaktike. Ker je v letu 2008 prišlo do aktualizacije starih učnih načrtov za nemški jezik v gimnazijah, sledi najprej predstavitev obeh učnih načrtov in nato še primerjava starega in novega učnega načrta. Razlike in podobnosti, ki se nanašajo na vlogo in obravnavo literature pri pouku nemščine kot tujega jezika, so tudi podrobneje predstavljene. Sledi kratka predstavitev švicarske književnosti in avtorja dela, Ursa Widmerja, ter njegovega literarnega ustvarjanja. Osrednji del predstavlja primer didaktizacije dela Modri sifon, ki vsebuje tabelarni učni potek z natančnim opisom ter delovne liste, ki so potrebni pri obravnavi tega dela.
Ključne besede: Primer didaktizacije, Literarna didaktika, Pouk nemščine kot tujega jezika, Švicarska književnost po letu 1945, Urs Widmer, Modri sifon
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3001; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

4.
Izražanje emocij pri pouku nemščine
Tina Habith, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kompleksni fenomen pri pouku tujega jezika, to so emocije. Osrednji cilj je posvečen izražanju emocij pri pouku nemščine. S pomočjo analize učbenika bom poskušala ugotoviti, kakšen prostor je namenjen emocijam pri pouku, pri katerih oblikah vaj se emocije pojavijo in ali je izražanje emocij kulturno pogojeno. Predvidevam, da se bo izkazalo, da k izražanju emocij pri pouku veliko pripomore tudi učitelj. Učiteljeva priprava na pouk s pomočjo učnega gradiva, učiteljevo zanimanje za kulturo učencev, njegov angažma pri upoštevanju učencev kot celovite osebnosti še dodatno vzpodbudijo senzibilnost za učenje in tuji jezik. Zaradi pozitivne samozavesti pri učenju tujega jezika se učenje jezika in kasnejša ustrezna uporaba tujega jezika ne zdita tako zahtevni.
Ključne besede: pouk tujega jezika, emocije pri pouku, analiza učbenika em Brückenkurs, emocije pri učenju, identiteta in jezik
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 1753; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (514,57 KB)

5.
MEDIJI PRI POUKU ANGLEŠKEGA JEZIKA V DRUGI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Mateja Cafuta, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena različna sodobna teoretična izhodišča, ki opredeljujejo medije kot sredstvo in pripomoček za informiranje ljudi. Prikazala sem uporabo medijev pri pouku tujega jezika. Vključila sem tudi prednosti in slabosti uporabe medijev pri pouku, zlasti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji OŠ. V nadaljevanju pa so predstavljene številne dodatne dejavnosti, ki vključujejo medije v pouk in bi jih učitelji lahko uporabljali pri pouku tujega jezika ter ga tako še bolj popestrili in morda tudi dodatno motivirali otroke za učenje angleškega jezika na razredni stopnji osnovne šole. V empiričnem delu diplomske naloge sem prikazala stališča učencev drugega triletja osnovne šole glede vključevanja medijev pri pouku angleškega jezika ter kakšen je vpliv medijev na znanje angleškega jezika pri učencih na razredni stopnji OŠ. Rezultati kažejo, da so mnenja učencev o uporabi medijev pozitivna in da si želijo v pouk angleškega jezika vključiti še več medijev, predvsem elektronskih. Raziskava je pokazala tudi, da imajo mediji močan vpliv na znanje tujega jezika pri učencih, saj večina učencev pogosto spremlja oddaje v angleškem jeziku. Prav tako jih veliko tudi brska po spletnih straneh, ki so v angleščini, in ne nazadnje večina učencev raje posluša skladbe v angleškem jeziku, nekateri učenci pa posežejo tudi po angleški literaturi.
Ključne besede: Ključne besede: mediji, pouk tujega jezika, stališča učencev glede vključevanja medijev, vpliv medijev na znanje angleškega jezika
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2939; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (586,06 KB)

6.
ZAZNAVANJE POUKA TUJEGA JEZIKA V ENOJEZIČNI IN DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI
Tamara Kerman, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni psihološko-pedagoški in jezikoslovni vidiki učenja in poučevanja drugega oz. tujega jezika v osnovni šoli. V teoretičnem delu predstavljamo splošna spoznanja o bilingvizmu ter vlogo staršev pri otrokovem učenju tujega jezika. Prav tako so predstavljeni vpliv motivacije na učenje tujega jezika ter vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji, natančneje v Prekmurju. V empiričnem delu diplomskega dela smo preverjali vlogo družine in šolskega okolja na učenje drugega oz. tujega jezika, motivacijo učenca za učenje drugega oz. tujega jezika, stališče učenca o dvojezičnem učnem okolju ter predhodni stik z drugim oz. s tujim jezikom. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja, anketirali smo pa 58 učencev. Rezultati raziskave kažejo, da se veliko učencev z drugim oz. s tujim jezikom sreča ob gledanju risank, s televizijo, ob uporabi računalnika pa širijo svoje besedišče. Učencem pri pisanju domačih nalog pomagajo večinoma starši ali starši in sošolci, le četrtina pa jih domače naloge pri drugem/tujem jeziku piše samostojno. Učiteljica novo snov in besedišče razlaga v drugem, tujem ali maternem (slovenski ali madžarski j.) jeziku, prav tako učence z domačimi nalogami spodbuja za učenje drugega oz. tujega jezika.
Ključne besede: motivacija, pouk drugega/tujega jezika, bilingvizem, starši, učitelj.
Objavljeno: 16.07.2013; Ogledov: 1388; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (997,53 KB)

7.
8.
Preface
Michelle Gadpaille, 2011, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: pouk tujega jezika, poletne šole, tuji študentje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 562; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Thirteen ways of looking at learning
Michelle Gadpaille, 2011, strokovni članek

Ključne besede: pouk tujega jezika, poletne šole, tuji študentje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 286; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Besedilne vrste za razvijanje pisnega sporočanja pri pouku nemščine kot tujega jezika
Mateja Cmager, 2016, diplomsko delo

Opis: Medtem ko se pri pouku nemščine kot tujega jezika predznanje o besedilnih vzorcih in besedilnih vrstah pretežno aktivira pri razvoju bralnih in slušnih jezikovnih sposobnosti, je pričujoča diplomska naloga osredotočena na obravnavanje besedilnih vrst za razvoj pisne kompetence. Vodilno vprašanje pri tem je, kako lahko načrtno pridobivanje znanja o besedilnih vrstah razbremeni in hkrati spodbuja proces pisanja pri pouku nemščine kot tujega jezika. Da bi odgovorili na to vprašanje, so v teoretičnem delu v prvem koraku ugotovljene značilnosti besedilnih vrst. Osnovo za pridobitev potrebnega instrumentarija za klasificiranje besedil je nudila lingvistika besedil in besedilnih vrst. V drugem koraku so tematizirane posebnosti v procesu pisanja. S pomočjo pisnega modela Hayes in Flower je ponazorjeno, kako je možno proces pisanja deliti na več ločenih procesov in kako se lahko ti pri poučevanju pisanja urijo ločeno eden od drugega. V empiričnem delu so se ugotovljena spoznanja preverila z analizo učbeniških kompletov. Pri tem je glavna pozornost veljala poučevanju nemščine kot prvega tujega jezika v gimnaziji. Rezultati kažejo, da besedilne vrste pri razvoju pisne kompetence igrajo pomembno vlogo, saj se lahko s pomočjo besedilnih vzorcev, ki se pri pouku uporabljajo kot primeri obravnavanih besedilnih vrst, ponazorijo elementi kot so jezikovna sredstva in zgradba besedila, ki učenkam in učencem služijo v pomoč pri samostojnem pisanju besedil.
Ključne besede: besedilna vrsta, besedilni vzorec, besedilna kompetenca, pisna kompetenca, pouk nemščine kot tujega jezika, analiza učbeniških kompletov
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 981; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (699,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici