1. Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečjuMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Ključne besede: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 9
 Povezava na datoteko |
2. Študija primera učenca z motnjo avtističnega spektra : magistrsko deloMaša Repič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali izzive poučevanja slovenščine učencev z motnjo avtističnega spektra v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo pregledali in predstavili literaturo o pouku slovenščine, predmetniku in učnih načrtih za slovenščino, različnih oblikah in metodah dela pri pouku slovenščine. Opredelili smo tudi skupine otrok s posebnimi potrebami. Posebej smo se osredotočili na opis motnje avtizma, njenih značilnosti, posebnosti in izzivov, s katerimi se soočajo učenci z motnjo avtističnega spektra. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera otroka z avtizmom, ki obiskuje redno osnovno šolo. Z opazovanjem, intervjujem in s testiranjem smo analizirali njegova močna in šibka področja ter potrebne prilagoditve pri pouku slovenščine. Na podlagi rezultatov smo pridobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Na koncu smo povzeli glavne ugotovitve naše raziskave ter podali zaključke in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Magistrsko delo je prispevalo k boljšemu razumevanju problematike poučevanja slovenščine učencev z motnjo avtističnega spektra v rednih osnovnih šolah. Pokazali smo, da je potrebno prilagajati pouk heterogenim učencem ter uporabljati različne oblike in metode dela pri pouku slovenščine. Prav tako smo pokazali, da je potrebno poznati motnjo avtizma, njene značilnosti, posebnosti in izzive, s katerimi se soočajo otroci. Naše delo je lahko koristno za učitelje, starše in druge, ki se ukvarjajo z otroki z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: pouk slovenščine, motnja avtističnega spektra, prilagajanje pouka, študija primera, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 13.11.2023; Ogledov: 646; Prenosov: 371
 Celotno besedilo (2,08 MB) |
3. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 2226; Prenosov: 82
Povezava na datoteko |
4. |
5. Obravnava skladnje pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole, v gimnaziji ter srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanjuMojca Smolej, Nika Lampret, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek podaja skrajšan pregled rezultatov analize obravnave skladnje pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pregled tiskanega učnega gradiva je pokazal, da večina samostojnih delovnih zvezkov za pouk slovenščine učencev ne navaja k razmisleku o pomembnosti pridobljenega znanja s področja skladnje. V pregledanih samostojnih delovnih zvezkih skoraj ni mogoče zaznati kritične refleksije in osmislitve pridobljenega znanja.
Ključne besede: slovenščina, skladnja, pouk slovenščine, osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno in poklicno izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1028; Prenosov: 150
Celotno besedilo (510,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu z de Bonovim orodjem CoRTNastja Stropnik Naveršnik, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z ustvarjalnostjo v slovenskem šolskem sistemu pri pouku slovenščine. Predstavili smo pojem ustvarjalnost in prikazali, zakaj je ustvarjalnost ena od ključnih kompetenc 21. stoletja, ki bi jo šola morala razvijati oziroma spodbujati pri učencih in jih tako opolnomočiti, da bodo po končanem večletnem formalnem izobraževanju pripravljeni za življenje (in delovni trg). Prvi del magistrskega dela temelji na uporabi deskriptivne metode. V drugem (empiričnem) delu smo s petimi učnimi pripravami za 6. razred in petimi učnimi pripravami za 9. razred praktično predstavili, kako lahko orodja CoRT vpletemo v pouk slovenščine. Z dvema učiteljicama slovenščine, ki si pri pouku slovenščine prizadevata pri učencih spodbujati ustvarjalnost, smo naredili tudi intervju. Ugotovili smo, da je slovenski šolski sistem tog in nekoliko zastarel. Posamezniki sicer prepoznavajo ustvarjalnost kot pomembno kompetenco in jo skušajo spodbujati v okviru krožkov, dnevov dejavnosti (izven pouka), v kurikulumu pa je še vedno ni. Orodja CoRT 1 in 4, ki jih je razvil Maltežan Edward de Bono, pionir na področju poučevanja ustvarjalnega mišljenja, so uporabna pri pouku slovenščine, saj pri učencih spodbujajo osredotočeno ustvarjalno mišljenje, timsko delo, toleranco do različnih mnenj, učijo jih pogledati na problem z različnih vidikov, z njimi se učenci priučijo zavedanja posledic lastnih dejanj. Najpogosteje uporabljena orodja so PNZ, SDL, PPP, AMI, P & N (iz CoRT 1), naključni vložek in DA, NE, PO (iz Cort 4).
Ključne besede: ustvarjalnost, tehnike spodbujanja ustvarjalnosti, CoRT, Edward de Bono, pouk slovenščine, šolski sistem, učne priprave
Objavljeno v DKUM: 25.10.2017; Ogledov: 1571; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,73 MB) |
7. KOMPETENCE IN LASTNOSTI DOBREGA UČITELJA SLOVENŠČINEKlara Reš, 2016, magistrsko delo Opis: V družbi in času, kjer živimo, je pomembno, da je posameznik samostojna osebnost, zmožna kritičnega razmišljanja in razumevanja drugih. Človek pa za svoj razvoj potrebuje ob sebi ljudi, ki ga znajo usmerjati, mu svetovati, ga vzgajati. Učitelj je tisti, ki spremlja razvoj posameznika, ki njegov napredek ocenjuje in ga venomer nadgrajuje. V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo teorijo lastnosti in kompetenc dobrega učitelja slovenščine. Učitelj slovenščine svoje učence uči izražanja, sporočanja, predstavljanja, to pa je življenjskega pomena. Slovenščina je naš materni jezik in jezik, s katerim izražamo svoje občutke, jezo, veselje, žalost, in ravno zato ima učitelj slovenščine pomembno vlogo v življenju posameznika. Pouk slovenščine je zagotovo bolj kvalitetnejši, če ga izvaja dober učitelj, ki je pozitivno naravnan in spodbuja razvoj svojih učencev.
Ključne besede: učitelj, lastnosti, kompetence, slovenščina, učna priprava, pouk slovenščine
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 2990; Prenosov: 424
Celotno besedilo (901,50 KB) |
8. Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov?Dubravka Berc Prah, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov? se osredotoča na opazovanje besedilnosti v izbranem raziskovalnem vzorcu maturitetnih esejev. Besedilnost je opredeljujoča lastnost besedila in se nanaša predvsem na koherentnost, tj. tematsko, globinsko, logičnopomensko povezanost delov v celoto, in kohezivnost, tj. slovnično, površinsko, skladenjskopomensko povezanost delov v celoto. Obe značilnosti besedilnosti se prepletata in druga na drugo bistveno vplivata. Brez razvite zmožnosti tvorjenja in sprejemanja besedila ne moremo govoriti o razviti sporazumevalni zmožnosti, brez te pa posameznik ne more živeti avtonomnega in suverenega polnovrednega življenja, saj je sporazumevanje ena od človekovih temeljnih družbenih dejavnosti. Zato je pouk besedilnosti pomembno prisoten v sodobnem pouku slovenščine kot prvega oz. maternega jezika, preverjanje razvitosti te zmožnosti pa na maturitetnem izpitu iz slovenščine. To magistrsko delo je nastalo z namenom raziskati, ali se raven besedilnosti maturitetnih esejev skozi leta spreminja, kako dijaki dosegajo, da njihovo besedilo učinkuje koherentno in kohezivno oz. s katerimi jezikovnimi sredstvi to dosežejo najpogosteje ter kako na besedilnost maturitetnih esejev vplivajo esejska navodila.
Ključne besede: besedilo in besedilnost, učni načrt, matura, šolski esej, pouk slovenščine
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1280; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,27 MB) |
9. Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Republiki SrbijiTatjana Bukvič, 2016, diplomsko delo Opis: Uvodna poglavja diplomskega dela obsegajo predstavitev osnovnih pojmov s področja jezikov v stiku, pregled izseljevanja Slovencev v Srbijo ter podatke o njihovi organiziranosti in delovanju danes. Osrednji del vsebuje poglavje s predstavitvijo dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini, njegovega zgodovinskega razvoja ter današnje organiziranosti. Empirični del diplomskega dela predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena v Srbiji v šolskem letu 2015/2016 med otroki, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Srbiji, njihovimi starši ter učitelji. V delu so predstavljeni raba in znanje slovenskega jezika pri otrocih in starših, njihova stališča do slovenščine in slovenstva nasploh ter njihov odnos do dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. V zaključku je podano razmišljanje o položaju slovenščine v skupnostih potomcev Slovencev, živečih v Srbiji, in o identiteti Slovencev po svetu ter dejavnikih, ki pomembno vplivajo na njihovo prihodnost oziroma obstoj.
Ključne besede: sociolingvistika, sociolingvistična raziskava, slovenski zdomci v Srbiji, jeziki v stiku, dvojezičnost, poučevanje slovenščine, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, odnos do slovenščine
Objavljeno v DKUM: 25.08.2016; Ogledov: 1357; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklicaNinetta Gnidovec Rozman, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Ključne besede: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 2146; Prenosov: 158
Celotno besedilo (14,46 MB) |
