| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznavanje stresa med poučevanjem na daljavo pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč
Anja Sovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Ključne besede: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 39; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika učiteljev in učencev pri pouku na daljavo in v razredu
Anita Peršič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti (po mnenju v raziskavo vključenih učiteljev) morebitne razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika ter dvojine pri učencih in učiteljih pri pouku na daljavo in v razredu, (ne)pozornost na knjižno izreko učiteljev pri pouku na daljavo in v razredu ter vpliv pouka na daljavo na rabo knjižnega in neknjižnega jezika pri učencih. Vzorec je zajemal 66 učiteljev (razredni pouk, vzgojitelji v prvem razredu in slovenisti) belokranjskih osnovnih šol. Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika med poukom na daljavo in v razredu smo zaradi spremenljivk, merjenih na ordinalnem nivoju, uporabili Wilcoxon test (neparametričen test). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike pri rabi jezika učencev v šoli in na daljavo. Ne glede na učitelje, ki so ves čas izobraževanja na daljavo v enaki meri uporabljali knjižni jezik in dvojino ter učence opozarjali na knjižno izreko, so učenci med poukom na daljavo uporabljali več neknjižnega jezika in, v primerjavi s poukom v razredu, manj dvojine. Razlike so opazne predvsem pri knjižnem jeziku zaradi nemotiviranosti, drugačnega učnega okolja in pomanjkanja socialnih stikov v času pouka na daljavo.
Ključne besede: knjižni jezik, neknjižni jezik, pouk na daljavo, pouk v razredu
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Pedagoška praksa študentov razrednega pouka naosnovnih šolah v času epidemije covid- 19 (sars-cov-2)
Lucija Božnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije je pouk na vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji potekal na daljavo, zato so študentje strnjeno pedagoško prakso opravljali na daljavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil pridobiti mnenje študentov glede sodelovanja in odnosa z mentorjem v času prakse na daljavo, načina izvedbe pouka pri predmetih SPO in DRU, ter uporabe metod dela in komunikacije med učenci in učiteljem pri omenjenih predmetih, ter vključenosti študentov in njihovih izkušenj glede prakse na daljavo. V raziskavo so bili zajeti študentje, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik 1. stopnje študijske smeri Razredni pouk na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina študentov, ki so z mentorjem imeli neformalen odnos, mnenja, da je mentorju bila v pomoč, med študenti, ki so pa z mentorjem imeli formalen odnos, pa je ta delež nižji. Študentje, ki so z mentorjem imeli formalen odnos, so v večji meri pogrešali več komunikacije in več povratnih informacij v primerjavi s tistimi, ki so imeli neformalen odnos. Za večino študentov je praksa na daljavo bila pozitivna izkušnja kar se tiče sodelovanja z mentorjem. Ugotovili smo, da so se študentje obeh fakultet pretežno strinjali s tem, da je praksa na daljavo bila koristna.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, pouk na daljavo, razredni pouk, epidemija, covid-19 (SARS-CoV-2)
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Motivacija petošolcev za šolsko delo v prvem valu epidemije covida-19 v primerjavi z motivacijo pri pouku v šoli
Eva Radolič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Motivacija petošolcev za šolsko delo v prvem valu epidemije covida-19 v primerjavi z motivacijo pri pouku v šoli smo želeli raziskati, kako so učenci motivirani za pouk in učenje na daljavo v primerjavi s poukom in učenjem v šoli. Zanimajo nas vidiki, ki otroke in njihove starše pritegnejo pri šolanju na daljavo, kaj jim je všeč pri običajnem, kako se v obeh pogojih otroci lotevajo nalog, koliko pomoči potrebujejo ter kakšno je njihovo mnenje o motivaciji za šolsko delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali koncept motivacije, oblike motivacije, kaj je učna motivacija, nekatera znanstvena pojmovanja motivacije ter dejavnike, ki lahko vplivajo na učenčevo motivacijo. Na koncu smo se dotaknili tudi izobraževanja na daljavo in ga med drugim primerjali s tradicionalnim poukom, prav tak o pa smo nekaj povedali o izobraževanju na daljavo v Republiki Sloveniji v času prvega vala epidemije covida-19. Empiričen del vsebuje opis izvedbe naše raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati kažejo, da imata po mnenju učencev in staršev tako pouk v šoli kot tudi pouk na daljavo svoje prednosti in pomanjkljivosti, vendar so oboji bolj naklonjeni pouku v šoli.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje na daljavo, covid-19, pouk
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Primerjava motiviranosti učencev in učenk pri pouku geografije v šoli in na daljavo: analiza učne motiviranosti na primeru Osnovne šole Kungota
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Zadnji dve šolski leti, 2019/2020 in 2020/2021, je pouk v slovenskih šolah zaradi epidemije covida-19 potekal kombinirano, deloma od doma, na daljavo, in deloma v živo, v razredih. Zaradi prilagojenega načina šolanja so bili tako učitelji in učiteljice kot tudi učenci in učenke primorani sprejeti novosti v načinu izobraževanja, se uspešno prilagoditi, kar je nekaterim uspelo bolj, nekaterim pa manj. Velik del prilagajanja tovrstnemu pouku je tudi motiviranost vseh sodelujočih v procesu, da poskušajo realizirati predvidene učne cilje ne glede na način poučevanja in učenja. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na motivacijo pri pouku geografije v času epidemije. Zanimala nas je motiviranost učencev in učenk predmetne stopnje (6., 7., 8. in 9. razred) na osnovni šoli Kungota za sodelovanje, delo in učenje pri prej omenjenem učnem predmetu, kar smo preverjali s pomočjo vodenega intervjuja učiteljice geografije na OŠ Kungota (sklop 1) in anketnim vprašalnikom za učence in učenke (sklop 2).
Ključne besede: geografija, OŠ Kungota, pouk na daljavo, IKT, učna motivacija, učenke in učenci
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici