| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo v času epidemije COVID-19 na področju Podravja : magistrsko delo
Eva Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom razvoj ročnih spretnosti učencev znotraj vsebin pri pouku naravoslovja in tehnike pri pouku na daljavo, v času epidemije COVID-19 na področju Podravja je namenjeno izpostavitvi pomembnosti razvoja ročnih spretnosti učencev, tudi v času pouka na daljavo. V teoretičnem delu predstavimo definicijo izobraževanja na daljavo, zgodovino izobraževanja na daljavo in kako poteka v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočimo na prednosti in slabosti le tega in primerjamo pouk na daljavo v času koronakrize z drugimi državami. Nato predstavimo osnovne značilnosti motoričnega razvoja otroka, kaj so motorične spretnosti in sposobnosti. Sledi opredelitev predmeta naravoslovje in tehnika in pregled operativnih ciljev v povezavi z različnimi gradivi pri predmetu naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu opišemo izsledke naše raziskave, za katero so bili pridobljeni podatki s pomočjo anketnega vprašalnika med učitelji, ki poučujejo predmet naravoslovje in tehnika in učenci, ki obiskujejo 4. in 5. razred, osnovnih šol na področju Podravja. Ugotovili smo, da se učitelji zavedajo pomembnosti razvijanja ročnih spretnosti učencev in so se zato zavzemali tudi v času pouka na daljavo. Učenci so v času pouka na daljavo izdelovali izdelke. Predstavili bomo izhodišča za iskanje idej za izdelavo izdelka in pripravo navodil učiteljev za učence, ter kako učitelji preverijo učence. Predstavili bomo tudi stališča učencev do pouka na daljavo, kako so se pripravljali na izdelavo izdelka, ali so naleteli na kakšne težave. V zaključku predstavimo izboljšave in prikažemo praktične izdelke učencev, ki so nastali v času pouka na daljavo.
Ključne besede: pouk na daljavo, ročne spretnosti, naravoslovje in tehnika, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija
2022, zbornik

Opis: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Ključne besede: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 293; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Mnenja razrednikov in učencev o izvajanju razrednih ur med poukom na daljavo : magistrsko delo
Maruša Pečenko, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o mnenju učencev in njihovih razredničark glede izvajanja razrednih ur med poukom na daljavo, ki je prekinjeno potekal v letih 2020 in 2021. V teoretičnem delu je predstavljeno, kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge in naloge v vzgojno-izobraževalnem procesu. Opredeljene so tudi značilnosti skupine in še podrobneje opisan oddelek kot skupina, saj so značilnosti le-te dejavnik, ki se pomembno odraža na delovanju razreda kot skupnosti. Opisana je tudi vloga razrednika kot vodje oddelčne skupnosti in predstavljene njegove vloge in naloge ter delo, ki ga kot učitelj razrednik opravlja na razredni stopnji. V naslednjem delu so opredeljene razredne ure in njihov namen. Zanimala nas je tudi priprava razrednikov na ure oddelčne skupnosti. V zadnjem delu pa je opisano izobraževanje na daljavo, njegove posledice, slabosti in prednosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so udeleženci poročali, da so razredniki tudi med poukom na daljavo redno izvajali razredne ure, saj se jim je to zdelo pomembno zaradi pomanjkanja socialnega stika. Učenci se sicer v večini izvajanja razrednih ur niso zavedali, saj so jim to učiteljice razredničarke ponudile kot zanimive dejavnosti, ki so jih počeli pred ali med poukom za sprostitev in zabavo. V raziskavi smo ugotovili, da tako učenci kot razredničarke večjih težav pri pouku na daljavo niso imeli oz. zaznavali. Razredničarke so omenile, da so z vsakim tednom opazile padec motivacije pri učencih za šolsko delo in vedno več motilcev pozornosti med poukom.
Ključne besede: učitelj, razrednik, razredne ure, pouk na daljavo
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (749,56 KB)

4.
Analiza videoposnetkov za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu razlagamo.si
Mateja Kolmanič, 2021, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo preučevali videoposnetke za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu Razlagamo.si. Z raziskavo smo želeli pridobiti globlji vpogled v pouk glasbene umetnosti na daljavo v času epidemije Covid-19. Ugotavljali smo obstoj morebitnih statistično pomembnih razlik med razredi (prvi, drugi, tretji in četrti razred) ter glede na vsebino učne ure preko različnih postavk, kot so učne metode in oblike, učni cilji, glasbene dejavnosti učitelja, ustvarjalne dejavnosti učencev ter ostale postavke. Za potrebe raziskave smo izdelali ček listo. Pregledali smo 141 video razlag za poučevanje glasbene umetnosti na daljavo, objavljenih na portalu Razlagamo.si. Pregledanih je bilo 38 posnetkov za 1. razred, 58 posnetkov za 2. razred, 21 posnetkov za 3. razred ter 24 posnetkov za 4. razred. Rezultati so pokazali, da se statistično pomembne razlike glede na razred pojavljajo pri metodi demonstracije, nekaterih metodah izvajanja, poslušanja in ustvarjanja, prav tako pa tudi pri aktivni vključenosti učencev, didaktičnih igrah, slikovno-grafičnem in notnem zapisu ter zvočnih posnetkih.
Ključne besede: Glasbena umetnost, pouk na daljavo, asinhrono poučevanje, izobraževalni portal, video razlage.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 409; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

5.
Zaznavanje stresa med poučevanjem na daljavo pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč : magistrsko delo
Anja Sovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Ključne besede: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 447; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika učiteljev in učencev pri pouku na daljavo in v razredu : magistrsko delo
Anita Peršič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti (po mnenju v raziskavo vključenih učiteljev) morebitne razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika ter dvojine pri učencih in učiteljih pri pouku na daljavo in v razredu, (ne)pozornost na knjižno izreko učiteljev pri pouku na daljavo in v razredu ter vpliv pouka na daljavo na rabo knjižnega in neknjižnega jezika pri učencih. Vzorec je zajemal 66 učiteljev (razredni pouk, vzgojitelji v prvem razredu in slovenisti) belokranjskih osnovnih šol. Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika med poukom na daljavo in v razredu smo zaradi spremenljivk, merjenih na ordinalnem nivoju, uporabili Wilcoxon test (neparametričen test). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike pri rabi jezika učencev v šoli in na daljavo. Ne glede na učitelje, ki so ves čas izobraževanja na daljavo v enaki meri uporabljali knjižni jezik in dvojino ter učence opozarjali na knjižno izreko, so učenci med poukom na daljavo uporabljali več neknjižnega jezika in, v primerjavi s poukom v razredu, manj dvojine. Razlike so opazne predvsem pri knjižnem jeziku zaradi nemotiviranosti, drugačnega učnega okolja in pomanjkanja socialnih stikov v času pouka na daljavo.
Ključne besede: knjižni jezik, neknjižni jezik, pouk na daljavo, pouk v razredu
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 309; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

7.
Pedagoška praksa študentov razrednega pouka naosnovnih šolah v času epidemije covid- 19 (sars-cov-2) : magistrsko delo
Lucija Božnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije je pouk na vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji potekal na daljavo, zato so študentje strnjeno pedagoško prakso opravljali na daljavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil pridobiti mnenje študentov glede sodelovanja in odnosa z mentorjem v času prakse na daljavo, načina izvedbe pouka pri predmetih SPO in DRU, ter uporabe metod dela in komunikacije med učenci in učiteljem pri omenjenih predmetih, ter vključenosti študentov in njihovih izkušenj glede prakse na daljavo. V raziskavo so bili zajeti študentje, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik 1. stopnje študijske smeri Razredni pouk na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina študentov, ki so z mentorjem imeli neformalen odnos, mnenja, da je mentorju bila v pomoč, med študenti, ki so pa z mentorjem imeli formalen odnos, pa je ta delež nižji. Študentje, ki so z mentorjem imeli formalen odnos, so v večji meri pogrešali več komunikacije in več povratnih informacij v primerjavi s tistimi, ki so imeli neformalen odnos. Za večino študentov je praksa na daljavo bila pozitivna izkušnja kar se tiče sodelovanja z mentorjem. Ugotovili smo, da so se študentje obeh fakultet pretežno strinjali s tem, da je praksa na daljavo bila koristna.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, pouk na daljavo, razredni pouk, epidemija, covid-19 (SARS-CoV-2)
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 574; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Motivacija petošolcev za šolsko delo v prvem valu epidemije covida-19 v primerjavi z motivacijo pri pouku v šoli : magistrsko delo
Eva Radolič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Motivacija petošolcev za šolsko delo v prvem valu epidemije covida-19 v primerjavi z motivacijo pri pouku v šoli smo želeli raziskati, kako so učenci motivirani za pouk in učenje na daljavo v primerjavi s poukom in učenjem v šoli. Zanimajo nas vidiki, ki otroke in njihove starše pritegnejo pri šolanju na daljavo, kaj jim je všeč pri običajnem, kako se v obeh pogojih otroci lotevajo nalog, koliko pomoči potrebujejo ter kakšno je njihovo mnenje o motivaciji za šolsko delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali koncept motivacije, oblike motivacije, kaj je učna motivacija, nekatera znanstvena pojmovanja motivacije ter dejavnike, ki lahko vplivajo na učenčevo motivacijo. Na koncu smo se dotaknili tudi izobraževanja na daljavo in ga med drugim primerjali s tradicionalnim poukom, prav tak o pa smo nekaj povedali o izobraževanju na daljavo v Republiki Sloveniji v času prvega vala epidemije covida-19. Empiričen del vsebuje opis izvedbe naše raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati kažejo, da imata po mnenju učencev in staršev tako pouk v šoli kot tudi pouk na daljavo svoje prednosti in pomanjkljivosti, vendar so oboji bolj naklonjeni pouku v šoli.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje na daljavo, covid-19, pouk
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 534; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
Primerjava motiviranosti učencev in učenk pri pouku geografije v šoli in na daljavo: analiza učne motiviranosti na primeru Osnovne šole Kungota
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Zadnji dve šolski leti, 2019/2020 in 2020/2021, je pouk v slovenskih šolah zaradi epidemije covida-19 potekal kombinirano, deloma od doma, na daljavo, in deloma v živo, v razredih. Zaradi prilagojenega načina šolanja so bili tako učitelji in učiteljice kot tudi učenci in učenke primorani sprejeti novosti v načinu izobraževanja, se uspešno prilagoditi, kar je nekaterim uspelo bolj, nekaterim pa manj. Velik del prilagajanja tovrstnemu pouku je tudi motiviranost vseh sodelujočih v procesu, da poskušajo realizirati predvidene učne cilje ne glede na način poučevanja in učenja. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na motivacijo pri pouku geografije v času epidemije. Zanimala nas je motiviranost učencev in učenk predmetne stopnje (6., 7., 8. in 9. razred) na osnovni šoli Kungota za sodelovanje, delo in učenje pri prej omenjenem učnem predmetu, kar smo preverjali s pomočjo vodenega intervjuja učiteljice geografije na OŠ Kungota (sklop 1) in anketnim vprašalnikom za učence in učenke (sklop 2).
Ključne besede: geografija, OŠ Kungota, pouk na daljavo, IKT, učna motivacija, učenke in učenci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 480; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici