1. Vključevanje medijske pismenosti v pouk matematike v osnovni šoli : magistrsko deloManca Krampl, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo medijsko pismenost kot eno izmed ključnih kompetenc 21. stoletja in njeno integracijo v pouk matematike v osnovni šoli. V prvem delu naloge je medijska pismenost natančno opisana. Podane so njene različne definicije, lastnosti, kompetence in veščine/spretnosti ter povezava z informacijsko pismenostjo. V nadaljevanju je skozi pristope k poučevanju medijske pismenosti, pri čemer se dotaknemo tudi waldorfskega, predstavljeno razumevanje medijske pismenosti v izobraževanju. Z medijsko pismenostjo so močno povezane digitalne kompetence, ki smo jih predstavili v drugem delu naloge. Osredotočili smo se na okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) in izobraževalce (DigCompEdu). Tretji del naloge obsega pregled medijske pismenosti pri matematiki v osnovni šoli. Zajema rezultate raziskav na področju medijske pismenosti pri pouku matematike. Pregledno so navedeni cilji in vsebine učnega načrta za matematiko na predmetni stopnji, ki so povezani z medijsko pismenostjo. Podana je tudi analiza dveh učbeniških kompletov in i-učbenikov za matematiko na predmetni stopnji z vidika vključenosti medijske pismenosti. V zadnjem delu smo pripravili nekaj predlogov za razvijanje medijske pismenosti pri pouku matematike.
Ključne besede: medijska pismenost, digitalne kompetence, pouk matematike v osnovni šoli
Objavljeno v DKUM: 19.06.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (867,93 KB) |
2. Obseg in ploščina v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloAlenka Pevec, 2021, magistrsko delo Opis: Pri pouku matematike se učenci v 5. razredu srečajo s pojmoma obseg in ploščina pri enoti geometrije in merjenja, natančneje pri obravnavi likov in teles. Pojma opredelijo, razlikujejo med njima, merijo ter računajo vrednosti pri večkotnikih brez uporabe obrazcev. Predhodne študije so pokazale, da dana koncepta učenci dojemajo kot navodilo za izvedbo računskega postopka (obrazec) in ne kot matematična koncepta ter imajo težave z razlikovanjem med obsegom in ploščino. V zaključnem delu smo se posvetili slednjemu, saj smo raziskali aktivnosti, ki spodbujajo razumevanje in povezovanje ter razlikovanje med omenjenima pojmoma. Te aktivnosti smo v študiji primera praktično preizkusili. Namen magistrskega dela je namreč okrepiti razumevanje obsega in ploščine s pomočjo učnega pristopa z raziskovanjem odnosa med obsegom in ploščino. Na zelo majhnem vzorcu kvalitativne raziskave smo odkrili, da imajo učenci presenetljivo večje težave pri razumevanju obeh pojmov kot pri odnosu med njima. Izkazalo se je, da slabše poznajo uporabnost obsega in ploščine v vsakdanjem življenju, a se zavedajo, da lahko imajo liki z enakimi ploščinami enake ali različne obsege. Rezultati primerjave inicialnega in finalnega testa nakazujejo, da predlagan pristop lahko izboljšuje razumevanje obsega in ploščine ter odnosa med njima. Kot rezultat našega zaključnega dela predstavljamo tudi dobro strukturirane aktivnosti za prihodnjo pedagoško rabo.
Ključne besede: obseg, ploščina, geometrija, kontekstualizacija, pouk matematike
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 2119; Prenosov: 143
Celotno besedilo (4,71 MB) |
3. Nekatere značilnosti pouka matematike po pedagoških načelih pedagogike MontessoriJanja Feužer, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu analiziramo nekatere značilnosti pouka matematike po pedagoških načelih pedagogike Montessori in predstavimo, kakšen odnos imajo učenci osnovne šole Montessori do pouka matematike. Magistrsko delo je razčlenjeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu najprej predstavimo Mario Montessori, ki je z opazovanjem otrok začela spreminjati pogled na vzgojo, šolo in učenje ter razvila novo metodo poučevanja, metodo Montessorijeve. Spoznamo se z omenjeno metodo, s principi, ki so temeljni za vzgojo po metodi Montessori, spoznamo temelje pedagogike Montessori, kjer so otrok, odrasli in okolje med seboj enakovredno povezani. V nadaljevanju predstavimo delovanje osnovne šole Montessori. Posebno pozornost namenimo pedagogiki Montessori pri matematiki in primerjamo učna načrta javne osnovne šole in osnovne šole Montessori ter predstavimo razvojne materiale s področja matematike na predšolski stopnji, 1. in 2. triadi. Zadnji del teoretičnega dela namenimo predstavitvi nekaterih prednosti in omejitev pedagogike Montessori in iščemo podobnosti in razlike med konstruktivističnim načinom poučevanja z načinom poučevanja po metodi Montessori. V empiričnem delu analiziramo in interpretiramo rezultate opazovanja pouka, ki je bilo izvedeno med učenci druge in tretje triade (od četrtega do devetega razreda) osnovne šole Montessori. Zanimale so nas aktivnosti učitelja v splošnem in posebej med samostojnim delom učencev, aktivnosti učencev v splošnem in posebej med njihovim samostojnim delom, v kolikšni meri je prisotno medvrstniško učenje in kakšen je odnos učencev do pouka matematike.
Ključne besede: pedagogika Montessori, posebna pedagoška načela, pouk matematike, razvojni materiali, odnos učencev do matematike
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1532; Prenosov: 185
Celotno besedilo (3,70 MB) |
4. Neposredno usmerjanje učencev k uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij v matematičnih učbenikih na predmetni stopnji osnovne šoleJožica Škofič, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v matematičnih učbenikih od 6. do 9. razreda osnovne šole. Za raziskavo smo izbrali dva tiskana učbeniška kompleta in en interaktivni učbeniški komplet. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se najprej posvetimo razširjenosti uporabe IKT, zlasti v Sloveniji in pri pouku matematike. Nato predstavimo nekatere možnosti, ki jih omogoča uporaba različne IKT pri pouku matematike in doma, ter pričakovanja in smernice učnega načrta za matematiko v osnovni šoli glede smiselne uporabe IKT. V empiričnem delu najprej predstavimo raziskovalna vprašanja in hipoteze ter metodologijo, ki je bila uporabljena pri raziskavi, nato pa dobljene rezultate analize preučenih učbenikov, ki jih za lažjo interpretacijo predstavimo z diagrami. V okviru analize raziščemo, kako množično se pojavlja neposredno usmerjanje k uporabi različne IKT v učbeniških kompletih, pri katerih vsebinah je najpogostejša in s kakšnim namenom nastopa pri pouku matematike in samostojnem delu učencev doma. V sklepu povzamemo glavne ugotovitve raziskave in navedemo morebitne predloge učiteljem za uporabo IKT pri pouku ter avtorjem za vključevanje IKT v učbenike na podlagi smernic iz učnega načrta.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni mediji, pouk matematike, matematični učbeniki, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1700; Prenosov: 86
Celotno besedilo (4,84 MB) |
5. Shematske vizualne reprezentacije potenceDarja Antolin Drešar, Urška Lipovec, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Vizualizacija matematičnih konceptov je učinkovita učna in poučevalna strategija. Znotraj pouka matematike je najbolj prisotna v t. i. slikovnem nivoju pouka, pri katerem je koncept predstavljen z grafično reprezentacijo. V prispevku preverjamo prisotnost shematske vizualne upodobitve potence 2³ pri gimnazijcih ter pri študentih, bodočih učiteljih matematike in bodočih učiteljih razrednega pouka (N = 483). Ugotovimo, da je ta vrsta reprezentacije prisotna le v malo več kot tretjini slik. Dodatno zaznamo, da so udeleženci mnogo bolj orientirani na podajanje rezultata kot na prikazovanje koncepta. Ob koncu predlagamo metodične napotke za vpeljevanje koncepta potence skozi strukturo ugnezdene cepitve, ki vodi k bolj konceptualnemu poznavanju tega sicer elementarnega matematičnega pojma.
Ključne besede: pouk matematike, reprezentacije, potenca, konceptualna slika
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1144; Prenosov: 137
Celotno besedilo (871,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Motivacija za opravljanje domačih nalog pri pouku matematikeKatjuša Slatenšek, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z vprašanjem, kako lahko učitelj motivira učence za redno opravljanje domačih nalog pri pouku matematike. V teoretičnem delu se najprej posvetimo učni motivaciji, njeni vlogi v procesu samoregulacije, sestavinam, strategijam in vrstam. Spoznamo tudi motivacijske vzorce učencev in načine, kako lahko učitelj učence posameznega motivacijskega vzorca motivira. V nadaljevanju predstavimo termin domača naloga: njene cilje, namen, vrste in principe. Pozornost namenimo tudi raziskavam o smiselnosti in učinkovitosti domačih nalog pri pouku matematike. Nato se osredotočimo na učiteljevo vlogo v procesu domačih nalog. V prvi vrsti mora učitelj poskrbeti, da bodo naloge učinkovite. V ta namen jih mora skrbno načrtovati, dovolj časa pa mora nameniti tudi posredovanju domače naloge in rednemu preverjanju ter ustrezni povratni informaciji učencev. Le na ta način bodo matematične domače naloge imele pozitiven učinek tudi na znanje učencev. Z upoštevanjem teoretičnih spoznanj o učinkovitih domačih nalogah smo v teoretičnem delu predstavili zglede različnih tipov matematičnih nalog. Zadnji del teoretičnega dela namenimo vlogi učenca in staršev v procesu matematičnih domačih nalog.
Namen empiričnega dela magistrske naloge je predstaviti nekatere dejavnike, ki vplivajo na učenčevo motivacijo za redno opravljanje matematičnih domačih nalog, in pridobiti informacijo o učiteljevem načrtovanju, posredovanju ter preverjanju domačih nalog. Raziskavo smo opravili na vzorcu 122 učencev 6., 7., 8. in 9. razreda dveh osnovnih šol, ki so jih poučevali štirje različni učitelji matematike. Ugotovili smo, da učitelji matematike še zmeraj vztrajajo pri klasičnih domačih nalogah, podobnim tistim, ki so jih učenci reševali že pri pouku. Večinoma gre za ponavljajoči se tip domačih nalog, ki učencem niso zanimive. Kognitivno zahtevnejših domačih nalog učitelji ne načrtujejo, prav tako pa ne namenjajo veliko pozornosti posredovanju, sprotnemu preverjanju domačih nalog in dajanju povratnih informacij učencem o opravljenih domačih nalogah. Učenci si želijo več zanimivejših domačih nalog, ki jih bodo lahko izvajali tudi s pomočjo računalnika in spleta – ravno pri matematiki jim lahko to tudi omogočimo.
Ključne besede: pouk matematike, domače naloge, učna motivacija, učinkovitost domačih nalog, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 25.11.2016; Ogledov: 3213; Prenosov: 365
Celotno besedilo (2,75 MB) |
7. Nekatere oblikovalske smernice za izdelavo e-učnih gradiv v matematičnem izobraževanjuMojca Tomažin, 2016, magistrsko delo Opis: Izobraževanje s pomočjo računalnikov in ostale informacijske tehnologije (e-izobraževanje) je že kar nekaj časa pomembna raziskovalna tema v izobraževanju, v prihodnjih letih pa lahko pričakujemo še porast uporabe digitalnih medijev v izobraževanju in v vsakdanjem življenju. Tudi v slovenskem šolskem prostoru so nastali številni spletni portali z e-učnimi gradivi za učenje različnih predmetov na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. Zato je pomembno preverjanje njihove kakovosti, za kar pa je potrebno vzpostaviti primerne kriterije. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere tuje in domače smernice za vrednotenje kakovosti e-učnih gradiv, na podlagi katerih smo v empiričnem delu naloge oblikovali lastni evalvacijski list. S pomočjo vprašalnika o uporabi e-učnih gradiv pri pouku matematike, ki so ga izpolnjevali dijaki vseh srednjih šol posavske regije, smo ugotovili, katera spletna mesta z matematičnimi vsebinami so med dijaki najbolj znana in uporabljana. Odgovori dijakov so med drugim razkrili, katerih vrst gradiv se dijaki največ poslužujejo pri pripravah na preverjanje znanja pri matematiki in kako si pomagajo, kadar sama gradiva več ne zadostujejo. V zadnjem delu naloge smo najprej oblikovali evalvacijski list in nato z njegovo pomočjo ovrednotili tista štiri spletna mesta za učenje matematike v srednjih šolah, ki so se na podlagi rezultatov ankete izkazala kot najpogosteje uporabljana. Vrednotenje je pokazalo, da so med njimi trenutno najbolj kakovostna gradiva »i-Učbeniki«, za katera upamo, da bodo ostala primerno vzdrževana in v funkciji, za katero so bila izdelana, čim dlje časa.
Ključne besede: e-učna gradiva, informacijsko-komunikacijska tehnologija, e-izobraževanje, pouk matematike, interaktivnost, i-učbenik
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1837; Prenosov: 109
Celotno besedilo (3,08 MB) |
8. VKLJUČEVANJE STARŠEV V IZOBRAŽEVANJE OTROK S PODROČJA MATEMATIKENina Domjan, 2016, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela najprej predstavljamo področje vključevanja staršev v izobraževanje otrok in navajamo izsledke nekaterih predhodnih raziskav s tega področja. Nadalje se v teoretičnem delu osredotočamo na matematične aktivnosti, ki jih starši lahko izvajajo s svojimi otroki. V diplomskem delu tako predstavimo in podrobno opišemo cel nabor matematičnih aktivnosti za starše in otroke z različnih matematičnih področij. V empiričnem delu diplomske naloge pa predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kako se starši osnovnošolcev vključujejo v izobraževanje svojih otrok na področju matematike, kako jim pomagajo, kakšne aktivnosti izvajajo z njimi ter s čim vse si pomagajo pri izvajanju teh aktivnosti. Raziskavo smo izvedli ob uporabi anketnega vprašalnika, v raziskavi pa so sodelovali 204 starši učencev 1., 2. in 3. razreda osnovne šole. Podatke smo statistično obdelali, pri čemer so nas pri vključevanju staršev na področju matematike zanimale tudi razlike v odgovorih staršev glede na njihov odnos do matematike, glede na izobrazbo staršev ter glede na razred, katerega obiskuje njihov otrok.
Ključne besede: Vključevanje staršev, starši, razredna stopnja, pouk matematike, matematične aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 1647; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,32 MB) |
9. Problematika nekaterih pravil, strategij, nasvetov in trikov pri pouku matematikeTamara Rakovič, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera pravila in strategije pri pouku matematike, ki se lahko izkažejo kot preveč splošna, besednjak učiteljev in učencev v osnovnih šolah v povezavi s temi pravili, opredeliti nasvete in trike, ki ne spodbujajo razumevanja konceptov, in pravila, ki se kasneje izkažejo za neveljavna. V teoretičnem delu smo izpostavili 13 pravil pri pouku matematike, ki se jih učenci učijo na razredni stopnji, kasneje pa ne veljajo več. Poleg pravil smo podali tudi primere nalog in napisali, kdaj (v katerem razredu) se pravilo izkaže za neveljavno. Podali smo predloge, kako lahko učitelji razložijo učencem pravila in strategije tako, da bodo ostala veljavna in tako poskušajo odpraviti »učenje brez razmišljanja«.
V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako pravila dojemajo učitelji razrednega pouka, učitelji matematike in bodoči učitelji razrednega pouka, ali pravila zanje veljajo, zakaj je tako in če jih pri urah matematike poučujejo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika; v raziskavi je sodelovalo 277 anketirancev, od tega 85 učiteljev matematike, 98 učiteljev razrednega pouka in 94 študentov razrednega pouka iz celotne Slovenije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo potrdili ali delno potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da 13 danih pravil v največji meri upoštevajo učitelji razrednega pouka, najmanj pa učitelji matematike. Bodoči učitelji razrednega pouka so s svojim mnenjem nekje na sredini. Na pravila gledajo različno, učitelji in bodoči učitelji razrednega pouka bolj z vidika učencev, učitelji matematike pa bolj z matematičnega vidika. Nazadnje smo še ugotovili, da pravila v največji meri poučujejo učitelji razrednega pouka, najmanj pa učitelji matematike.
Ključne besede: Matematična pravila, pouk matematike, razredna stopnja, predmetna stopnja, učitelji razrednega pouka, učitelji matematike, bodoči učitelji razrednega pouka.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 1400; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. Matematična anksioznostSonja Lutovac, 2008, strokovni članek Opis: Matematično anksioznost običajno definiramo kot občutek napetosti, zaskrbljenosti ali strahu, ki ovira storilnost/uspešnost pri matematiki. Čeprav se o vzrokih matematične anksioznosti raziskovalci še niso poenotili, pa lahko med dejavnike tveganja štejemo neustrezne stile poučevanja. Posledice matematične anksioznosti se kažejo na osebnem in akademskem področju. Najbolj prodorno je nagnjenje k izogibanju matematiki in matematičnim aktivnostim, kar oslabi posameznikove matematične kompetence in ovira karierne odločitve. S tega vidika je nujno, da učitelji razumejo vzroke matematične anksioznosti in učencem ustrezno pomagajo. Prispevek podaja pregled literature in omenjeni problem osvetli z vidika vzrokov, posledic, instrumentov za merjenje ter intervencijskih programov. Navedena so tudi nekatera znanstvena spoznanja, ki obravnavajo razlike v spolu in starosti glede na matematično anksioznost. Ker gre za dokaj običajen pojav tudi med učitelji razrednega pouka in lahko resno ovira njihovo poučevanje, se prispevek dotakne tudi tega vidika.
Ključne besede: matematika, pouk matematike, strah, učenci, ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2210; Prenosov: 241
Celotno besedilo (92,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
