SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POUK SPOZNAVANJA OKOLJA V KONTEKSTU RAZLIČNIH IZVEDB V DRŽAVNIH IN WALDORFSKIH ŠOLAH
Jerneja Preložnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil primerjati pouk predmeta spoznavanje okolja waldorfske osnovne šole z državno osnovno šolo ter iskati podobnosti in razlike v obeh izobraževalnih programih. V teoretičnem delu so opisane splošne značilnosti obeh izobraževalnih programov. Opredelili in opisali smo predmet spoznavanja okolja v obeh šolah, predstavili cilje in didaktična priporočila. Predstavili smo tudi splošen razvoj otrok v starostnem obdobju od prvega do tretjega razreda, tako za državno kot za waldorfsko šolo. V praktičnem delu diplomske naloge smo na osnovi hospitacij želeli navesti posamezne značilnosti pouka spoznavanja okolja v waldorfski šoli in jih primerjati z državno šolo, pri tem smo uporabili kvalitativno tehniko – nestrukturirano opazovanje. Predstavili smo tudi primerjavo nekaterih sklopov iz učnih načrtov državnih in waldorfskih šol. Osredotočili smo se tudi na naravo in obravnavanje učne snovi v njej, zato nas je zanimalo, kako pogosto učitelji z učenci obeh šol pri pouku spoznavanja okolja zahajajo izven učilnice (v naravo) in če namesto v učilnici raje obravnavajo učne vsebine v naravi. Raziskovalni vzorec je zajemal učitelje razrednega pouka, ki poučujejo v prvem triletju osnovne šole. Pri tem smo uporabili kvalitativni tehniki raziskovanja – anketo in standardizirani intervju. Rezultati kažejo, da se glavni cilji in vsebine predmeta spoznavanja okolja v waldorfski in državni šoli razlikujejo. Na osnovi izvedenih hospitacij smo ugotovili, da se pouk spoznavanja okolja v waldorfski šoli močno razlikuje od pouka v državni šoli. Prav tako smo opazili, da obe šoli poskušata ohranjati stik z naravo, vendar vsaka šola na drugačen način.
Ključne besede: državna šola, waldorfska pedagogika, spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, naravno okolje.
Objavljeno: 09.04.2013; Ogledov: 1030; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

2.
MATEMATIČNI SPREHOD
Tea Harmandić, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili celostno dojemanje otrok. Nato smo opredelili predmet matematika, predstavili splošne cilje predmeta in se dotaknili poučevanja matematike. V nadaljevanju smo predstavili pomen učnega okolja ter pouk izven učilnice. Za konec teoretičnega dela smo podrobno opisali primer pouka izven učilnice – matematični sprehod. V praktičnem delu prikažemo primer matematičnega sprehoda. Sprehod je pripravljen za mesto Maribor, in sicer za tretji razred osnovne šole. Sestavljen je iz priročnika za učitelje in delovnega lista za učence, priložili pa smo tudi tabelo s cilji, ki jih dosežemo med samo izvedbo, ter varnostni načrt. Na takšen način smo hoteli prikazati drugačne, zabavnejše načine poučevanja matematike ter z njimi ozavestiti tudi ostale učitelje, ki jo poučujejo.
Ključne besede: Celostno učenje, matematika, pouk izven učilnice, učenje z naravo, matematični sprehod.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1007; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (985,29 KB)

3.
POUK IZVEN UČILNICE NA PRIMERU EKSKURZIJE PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V TRETJEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Kumer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Pouk izven učilnice na primeru ekskurzije pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu devetletne osnovne šole opredeljujemo sodobne didaktične pristope pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja izven učilnice. Diplomsko delo je razčlenjeno na teoretični in praktični del. V prvem, teoretičnem delu predstavljamo značilnosti pouka izven učilnice z vidika sodobne didaktike. Posebno pozornost smo namenili sodobnim didaktičnim strategijam. Sledi predstavitev različnih vrst pouka izven učilnice, podrobneje ekskurzije, in domačega kraja, Slovenskih Konjic. V drugem, praktičnem delu ob upoštevanju teoretičnih konceptov in predlogov priročnikov za učitelje predstavljamo ekskurzijo kot del vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer imajo učenci možnost, da se z učno snovjo seznanijo preko aktivnega opazovanja izven šolskih prostorov. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine ter podati predloge za izvedbo pouka izven učilnice v domačem kraju, Slovenskih Konjicah, za učence tretjega razreda devetletne osnovne šole. Na podlagi analize učnega načrta za spoznavanje okolja smo izbrane vzgojno-izobraževalne vsebine umislili v primernih učnih dejavnostih, jim določili učne cilje ter predvideli interdisciplinarne povezave. Na osnovi preprostih učnih metod ekskurzije smo pripravili Program pouka izven učilnice pri spoznavanju okolja v tretjem razredu v našem domačem kraju, Slovenskih Konjicah. Aktivnosti učencev so prilagojene njihovemu samostojnemu raziskovanju in vključevanju lastnih izkušenj pri pridobivanju novih znanj.
Ključne besede: Predmet spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, aktivnosti učencev, ekskurzija, tretji razred devetletne osnovne šole, Slovenske Konjice.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 1310; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
Stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja
Tea Fideršek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali stališče staršev o izvajanju pouka izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja. Sodelovalo je 125 staršev učencev 3. razreda iz petih osnovnih šol v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili predmet spoznavanje okolja. Opredelili smo pojma izkustveno učenje in pouk izven učilnice. Na kratko smo omenili tudi vključevanje staršev, ki je bilo ključnega pomena za našo raziskavo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, ali se starši strinjajo z izvajanjem pouka izven učilnice, koliko so pripravljeni sodelovati in koliko sploh imajo možnosti za sodelovanje. Ugotovili smo, da večina staršev pozna izraz pouk izven učilnice in razume njegov pomen, vendar so slabo seznanjeni z izvajanjem te oblike pouka na šoli, kamor hodijo njihovi otroci. S tem je povezana tudi nevednost staršev o možnostih sodelovanja pri izvajanju. Vseeno je raziskava pokazala, da imajo večjo željo po sodelovanju starši, katerih otroci obiskujejo podeželsko šolo. Izkušnje staršev, ki so se s tem delom že seznanili, so zelo pozitivne. V največji meri so starši sodelovali pri predstavitvi raznih poklicev ali kot pomoč v razredu, nekateri starši pa to prakticirajo tudi v svoji službi. Starši se strinjajo, da se lahko pouk izven učilnice izvaja na različnih lokacijah, vendar jim določene stvari še vedno predstavljajo oviro.
Ključne besede: pouk izven učilnice, vključevanje staršev, izkustveno učenje, zunanji učni prostor, predmet spoznavanje okolja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 472; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Poučevanje izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu na področju Goričkega
Monika Tušek, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako pogosto in na kak način se učitelji prvih razredov pri predmetu spoznavanje okolja na področju Goričkega poslužujejo pouka zunaj učilnice. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del se razdeli na pedagoško-didaktični, psihološki in geografsko zgodovinski sklop. V pedagoško-didaktičnem sklopu bomo predstavili predmet spoznavanje okolja in podrobneje opisali teorijo v povezavi z izkustvenim učenjem. V sam opis so zajete metode, faze, načela, cilji, okoliščine in vodenje izkustvenega učenja. V nadaljevanju bomo opisali tudi pouk na prostem in se pri tem osredotočili tudi na prednosti in slabosti tovrstnega pouka. Psihološki sklop je namenjen grobemu opisu obdobju srednjega otroštva. Geografsko-zgodovinski sklop pa se navezuje na pokrajino Goričko, ki se nanaša na praktični del magistrske naloge. V empiričnem delu magistrske naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila izvedena po goričkih osnovnih šolah, v katero je bilo zajetih deset učiteljev, ki poučujejo prvi razred. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, na kak način in kako pogosto se učitelji poslužujejo pouka zunaj učilnice pri predmetu spoznavanje okolja in kakšne pozitivne učinke tovrstni pouk doprinese učencem. Prav tako smo raziskali in analizirali potrjene učbeniške komplete prvih razredov za predmet spoznavanje okolja in proučili, v kolikšni meri so zastopane in predlagane dejavnosti za izvajanje pouka zunaj učilnice. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da se učitelji prvih razredov poslužujejo poučevanja izven učilnice vsaj enkrat na teden. Navajajo, da ima tovrstni pouk pozitivne učinke na učence v smislu boljše zapomnitve snovi – trajnejšo znanje, uporaba in izraba učenčevih čutil, v ospredje pa so izpostavili tudi povečano motivacijo pri učencih. Učitelji imajo na splošno pozitiven odnos do poučevanja izven učilnice, saj je za učence bolj zanimivo, boljša zapomnitev, pridobivanje izkušenj in drugo. Rezultati nakazujejo, da se učitelji v primeru slabega vremena ne odločajo poučevati zunaj, obenem pa polovica vprašanih trdi, da šolska okolica v njihovih krajih ni primerna za pouk izven šolskih klopi. Na podlagi empiričnih rezultatov smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali primer modela za pouk zunaj učilnice v prvem razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Učni model je pripravljen na način, da ga lahko učitelji prakticirajo izven učilnice, s čimer smo želeli nagovoriti učitelje, da je izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja izredno pomembno in skorajda neizbežno.
Ključne besede: razredni pouk, prvi razred, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, poučevanje izven učilnice.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 170; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
Poznavanje koncepta šole v naravi in prispevek učitelja k izvedbi in organizaciji šole v naravi
Miša Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji poznajo Koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, raziskati mnenje učiteljev o lastnem prispevku h kakovostni organizaciji šole v naravi, motive učiteljev za sodelovanje in ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev o pomenu šole v naravi za otrokov celostni razvoj. V raziskavo je bil vključen 101 učitelj razrednega pouka in predmetni učitelj iz koroške in osrednjeslovenske regije, ki ima izkušnjo s sodelovanjem v šoli v naravi. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS Statistic 22. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da je povprečna starost učiteljev, udeleženih v raziskavi, med 44 in 46 let in da 69,6 % učiteljev razrednega pouka ni usposobljenih za poučevanje licenciranih športnih vsebin ter da je 57,8 % učiteljev primerno usposobljenih za poučevanje športnih vsebin. Učitelji dobro poznajo koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, ki zajema tudi načela in vzgojno-izobraževalne cilje šole v naravi. Za sodelovanje v šoli v naravi se odločajo, ker se čutijo odgovorne, samoiniciativne in organizacijsko sposobne osebe. Zavedajo se, da z dobrim pristopom, odnosom, spretno predajo znanj v naravi pomagajo pri celostnem razvoju otroka. Rezultati kažejo, da se sicer obe skupini čutita kompetentni za izvajanje športnih in naravoslovnih vsebin ter poučevanje smučarskih in plavalnih tečajev, a obstajajo manjše statistično značilne razlike.
Ključne besede: profesorji, športna dejavnost, pouk izven učilnice, celosten razvoj otroka
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 121; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (893,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici