| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba mobilne aplikacije Actionbound pri pouku izven učilnice pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Sara Jurovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Ključne besede: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (12,71 MB)

2.
Pouk izven učilnice pri naravoslovnih vsebinah v 5. razredu osnovnih šol na Dravskem polju : magistrsko delo
Denise Urbanija, 2023, magistrsko delo

Opis: Pouk izven učilnice je spoznavanje življenjskega okolja, v katerem lahko otrok s svojo domišljijo ustvari podobo okolja v katerem živi, se razvija in pridobiva svoja znanja. Otrokovo raziskovanje pri pouku izven učilnice združuje igro, zagotavlja znanja in samostojno kritično razmišljanje o določeni nalogi. Pri pouku izven učilnice se povečajo otrokova motivacija, radovednost in aktivno sodelovanje. Učitelji se lahko pri izvedbi pouka odločijo za več lokacij, kjer otrokom predstavijo snov na zanimivejši in bolj pristen način. Pouk izven učilnice je vse pogostejši v osnovnih šolah, tako pri nas kot tudi v tujini. V teoretičnem delu smo predstavili pouk izven učilnice in njegove lastnosti ter predstavili povezanost med poukom izven učilnice in učnim načrtom naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu smo primerjali odgovore učiteljev in učencev na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da učiteljice vse pogosteje izvajajo pouk izven učilnice, saj narava nudi veliko možnosti drugačnega doživljanja učenja in poučevanja. Tudi pri odgovorih učencev se je pokazalo, da z veseljem sodelujejo pri pouku izven učilnice, saj so mnenja, da so bolj sproščeni, si bolje zapomnijo učno snov, se več družijo s svojimi vrstniki in razvijajo socialne veščine. V praktičnem delu smo predstavili primere naravoslovnih dejavnosti za osnovne šole, ki so sodelovale v naši magistrski nalogi.
Ključne besede: pouk izven učilnice, Dravsko polje, naravoslovne vsebine, 5. razred
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

3.
Vloga in pomen pouka izven učilnice pri likovni umetnosti - analitični prikaz teoretičnih izhodišč : magistrsko delo
Sara Kocbek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazan analitični prikaz teoretičnih izhodišč pouka izven učilnice pri likovni umetnosti. Raziskava je obsegala analizo vsebine tujih virov in teoretične razprave o pomenu šole na prostem v kontekstu z ekologijo, ekoartom in likovno umetnostjo. Analizirali smo tudi slovensko območje. Preučeno literaturo smo navedli v teoretičnem delu in iz nje izhajali pri kodiranju informacij. Za raziskavo smo izbrali nekaj držav, ki so izstopale na področju poučevanja na prostem, in sicer: skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska), nordijski državi (Finska in Islandija), Nemčija, Nova Zelandija, Anglija, Škotska, Avstralija in Kanada. V raziskavo smo na koncu tudi vključili našo domovino, Slovenijo. Izkazalo se je, da ima vsaka od teh držav svoj sistem, kako vključujejo poučevanje izven učilnice v kurikulume in pa koliko ter na kakšen način. Slovenija je pa ena od držav, ki ima učni načrt zastavljen na način, da lahko učitelji med seboj povežejo predmete in jih izvajajo tudi na prostem. V slovenskem učnem načrtu so tudi predvideni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehnični), ki pa jih v drugih učnih načrtih ni bilo neposredno zaznati. V našem učnem načrtu je predvidena tudi izvedba šole v naravi, ki poteka strnjeno in v vsakem vzgojno-izobraževalnem triletju.
Ključne besede: likovna umetnost, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, konstruktivistično učenje, ekoart
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
Učna pot po Celju kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji : magistrsko delo
Veronika Gračner, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Učna pot kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj povezujeta. V teoretičnem delu smo opisali predmet spoznavanje okolja, ki se ga poučuje na razredni stopnji od 1. do 3. razreda. Opisali smo tudi predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo pouk zunaj učilnice, izkustveno učenje, raziskovalni pouk, učno pot in kulturno dediščino. V praktičnem delu smo načrtovali učne poti na področju kulturne dediščine v mestu Celje. Vse dejavnosti, ki so v priprave vključene, smo načrtovali tako, da bi bili učenci deležni čim več konkretnih izkušenj in lastnega spoznavanja narave in družbe. Vsako pripravo dopolnjujejo tudi priloge z opisi aktivnosti in izdelane skripte zbranih nalog za vsak razred posebej.
Ključne besede: spoznavanje okolja, družba, učna pot, kulturna dediščina, pouk izven učilnice, mesto Celje
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 960; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

5.
Pouk matematike izven učilnice z uporabo digitalnih tehnologij : magistrsko delo
Julija Murko, 2022, magistrsko delo

Opis: Pouk izven učilnice prinaša veliko prednosti za učence, saj so pri tem izpostavljeni avtentičnim učnim situacijam. Tako učenje je bolj privlačno, zanimivo in daje boljše učne rezultate, predvsem pa učence spodbudi, da najdejo boljšo povezavo med šolskim znanjem in vsakdanjim življenjem. Če k takšnemu načinu poučevanja dodamo še uporabo tehnologije, povečamo motivacijo učencev, hkrati pa nam tehnologija omogoči večjo paleto možnosti za pripravo nalog. Tudi strokovnjaki menijo, da kombinacija tehnologije in učenja izven učilnice omogoča še boljše učne dosežke učencev. V magistrskem delu smo raziskovali, kako takšen način poučevanja pri matematiki konkretno vpliva na dosežke učencev. Kot raziskovalno metodo smo uporabili pedagoški eksperiment. S kontrolno skupino smo izvajali pouk v učilnici, v eksperimentalni skupini pa so učenci snov obravnavali na matematičnem potepu. Rezultati končnega testa niso pokazali večjih razlik v znanju med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine niti za učence 6. niti za učence 8. razreda. Opazili smo, da so učenci eksperimentalne skupine nekoliko bolje reševali naloge, ki so zajemale prepoznavanje matematičnih pojmov, medtem ko so bili učenci kontrolne skupine boljši pri risanju in reševanju kompleksnejših nalog. V praktičnem delu ponujamo nekaj metodičnih napotkov za poučevanje izven učilnice za nekatere učne sklope matematike v zadnjem triletju.
Ključne besede: matematika, osnovna šola, pouk izven učilnice, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

6.
Vklučevanje šolskega vrta v kontekst izvedbe pouka spoznavanja okolja na področju Spodnjega Podravja
Aleksandra Petek, 2022, magistrsko delo

Opis: Rdeča nit magistrske naloge je šolski vrt, ki nudi možnost izkustvenega pouka v neposredni bližini šole. Z vključevanjem šolskega vrta v učni proces lahko dosežemo, da otroci s samostojnim raziskovanje pridobivajo in oblikujejo nova znanja. Namen naloge je bil raziskati pojav šolskih vrtov v Spodnjem Podravju in kako se ti vključujejo v učni proces predmeta spoznavanje okolja. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji realizirajo učne cilje tega predmeta v šolskem vrtu, katere tematske sklope učitelji razrednega pouka najpogosteje povezujejo z obiskom šolskega vrta v kontekstu spoznavanja okolja, in katere so najpogostejše učne oblike, metode, deli učnega procesa ter učni pripomočki, ki jih pri obisku šolskega vrta uporabljajo. Na koncu smo navedli še prednosti in slabosti poučevanja na šolskem vrtu. V anketi je sodelovalo 61 učiteljev razrednega pouka iz 9 osnovnih šol na območju Spodnjega Podravja. Rezultati analize so pokazali, da ima 85 odstotkov vključenih osnovnih šol iz Spodnjega Podravja šolski vrt, a se učitelji ne odločijo prav pogosto za povezavo šolskega vrta s spoznavanjem okolja, saj vrt najpogosteje obiščejo le enkrat na šolsko polletje. Tematski sklopi, ki se učiteljem razrednega pouka v Spodnjem Podravju zdijo najprimernejši za obravnavo na šolskem vrtu, so živa bitja, snovi in pojavi. Izstopa skupinsko delo, ki se največkrat izvaja v povezavi z laboratorijsko-eksperimentalnimi učnimi metodami dela. Najpogosteje se učitelji odločijo za obisk šolskega vrta v sklopu obravnave novih učnih snovi, ko največkrat uporabijo naravni material, ki ga ponuja okolica. Anketirani učitelji menijo, da je velika prednost poučevanja na šolskem vrtu uporaba vseh čutil, največjo težavo pa jim predstavlja zahtevna organizacija.
Ključne besede: Spoznavanje okolja, izkustven pouk, šolski vrt, učenje izven učilnice, kompostiranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2022; Ogledov: 782; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (6,45 MB)

7.
Dejavnosti izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v občini Cerkvenjak : magistrsko delo
Patricija Kocbek, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej preučili predmet spoznavanje okolja in cilje predmeta, nato pa smo se osredotočili na izkustveno učenje ter poučevanje izven učilnice. Na kratko smo predstavili kraj Cerkvenjak, za katerega smo predlagali dejavnosti, in poiskali cilje učnega načrta predmeta spoznavanje okolja za učence tretjega razreda, ki bi jih lahko realizirali. Prav tako smo pregledali delovne zvezke izbranih založb z vidika, kako pogosto je predlagano poučevanje izven učilnice, oz. so predlagane dejavnosti z omenjeno izvedbo. Ugotovili smo, da delovni zvezek založbe Rokus Klett vključuje največ nalog, ki jih lahko izvedemo izven učilnice, sledi založba Mladinska knjiga, ki jih vsebuje nekaj manj kot založba Rokus Klett. Pri delovnem zvezku založbe DZS pa smo našli najmanj nalog, ki bi jih lahko izvedli zunaj učilnice. V praktičnem delu smo načrtovali primere dejavnosti izven učilnice za posamezne tematske sklope v 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja v Občini Cerkvenjak. Podrobneje smo prikazali primere dejavnosti na dveh lokacijah pouka izven učilnice. Izbrali smo Muzejsko zbirko Feliksa Rajha in Domačijo Firbas.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1041; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

8.
Vpeljava t. i. "zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem" v učni sistem in njeni vplivi na učno uspešnost : magistrsko delo
Veronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 826; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
Primeri dejavnosti izven učilnice za poučevanje vsebin kulturne dediščine za predšolske otroke in učence prvega triletja v občini Slovenska Bistrica : magistrsko delo
Kristina Lipoglav, 2021, magistrsko delo

Opis: Pouk izven učilnice je eden izmed načinov, kjer otrok gradi svoje znanje preko lastne izkušnje. Otrok je v usvajanju znanja ves čas aktiven in z lastno aktivnostjo spoznava nekaj novega. Otrok spoznava novo znanje z vsemi čutili (vid, voh, okus, sluh). Pri takšnem načinu dela otrok pridobiva znanja na vseh področjih razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, psihomotoričnem …). Učenci so pri takšnem načinu bolj motivirani in imajo večjo željo po usvajanju nove snovi. Pri poučevanju izven učilnice se šola in učenci povezujejo z lokalnim okoljem, ga spoznavajo ter sprejemajo za svojega. Strinjamo se, da je takšen način poučevanja za učitelja zahtevnejši, prav tako je potrebne več priprave. Na izvajanje pouka izven učilnice vplivajo nepričakovani dejavniki (zaprtje ustanove, slabo vreme …), zato mora biti učitelj dobro organiziran in prilagodljiv novim situacijam. Namen magistrske naloge je predstaviti kulturno dediščino v Slovenski Bistrici in oblikovati dejavnosti izven učilnice, ki bi jih lahko izvajali pri poučevanju vsebin kulturne dediščine. Načrtovali smo dejavnosti za predšolske otroke in dejavnosti za otroke prvega razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo neposredno na prostoru kulturne dediščine. Dejavnosti smo oblikovali za štiri lokacije, na katerih učenci spoznavajo kulturno dediščino domačega kraja.
Ključne besede: Kulturna dediščina, pouk izven učilnice, predšolski otroci, učenci prve triade, Slovenska Bistrica
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 792; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

10.
Obisk pokopališča kot primer pouka izven učilnice pri predmetih spoznavanje okolja in družba
Jelka Juteršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je način poučevanja, ki podpira učence pri samostojni izgradnji znanja, pri čemer se razvijajo učenčeve intelektualne sposobnosti, njihovo razumevanje snovi pa se poglablja. Učenci so pri delu bolj motivirani, imajo večjo željo po učenju, zaradi interakcije s sošolci se krepijo tudi njihove sodelovalne veščine. Ravno takšen način poučevanja spodbujata učna načrta spoznavanja okolja in družbe. Del izkustvenega učenja je metoda pouka izven učilnice. Takšen pouk uresničuje učne cilje, ki so v učilnici težje izvedljivi, a predstavlja nekaj dodatnega dela za učitelja. Z njegovo pomočjo lahko dobijo učenci boljši vpogled v družbeno, kulturno in naravno okolje, kar vodi k boljšemu razumevanju le-tega. Kraj, kjer lahko učenci spoznavajo tako družbeno, kulturno kot naravno okolje, je lahko tudi pokopališče. Namen magistrske naloge je predstaviti pokopališče na podlagi izkustvenega učenja in pouka izven učilnice kot kraj, kjer lahko uresničimo mnogo učnih ciljev iz učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba. Načrtovali smo nabor različnih aktivnosti od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo na pokopališču. Izdelali smo primer ekskurzije, ki jo lahko izvedemo v 3. razredu devetletne osnovne šole, in sicer na pokopališče Pobrežje v Mariboru.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, ekskurzija, pokopališče
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1119; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici