| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI KRAJEVNO SKUPNOST SENOVO
Lea Opravž, 2010, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.) V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2333; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

2.
EKOSISTEMSKE STORITVE KOT VSEBINE TERENSKEGA DELA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Jasmina Vindiš, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekosistemi opravljajo ekološke (ekosistemske) storitve v smislu produktivnosti kopenskega ekosistema (gradbeni les, les za ogrevanje, zdravila, pridelki) in produktivnosti vodnega ekosistema (ribe, morski sadeži). Oba ekosistema morata ostati produktivna. Druge ekološke (ekosistemske) storitve pa se nanašajo na procese, ki so nujni za delovanje sistema vzdrževanja življenja (podporne, regulacijske in kulturne ekosistemske storitve). Številni znaki kažejo, da se zmogljivost proizvodnje dobrin in opravljanja storitev ekositemov zmanjšuje. Zato je pomembno, da o pomembnosti ohranjanja ekosistemov opozorimo in učimo že v šolah, preko aktivnih metod dela, mlade generacije, katere bodo svoje vedenje in znanje prenesle v vsakdanje življenje in se bodo zavedale pomembnosti ohranjanja ekosistemov, kateri nam dajejo dobrine in storitve, od katerih je odvisna naša kvaliteta življenja in obstanek na Zemlji. V svetu lahko zaznamo nove okoljske probleme kot so upadanje podtalnice, klimatske spremembe in zaradi tega se pojavijo potrebe po celovitih pristopih pri poučevanju v fizični geografiji. V nalogi je poudarek na izobraževalnih vsebinah, kaj vse lahko izmerimo in dokažemo. Bistvo je, da bi tudi v geografiji bolje razumeli ekosistemske storitve, da bi jih znali izmeriti, prepoznati. Na osnovi poznavanja ekosistemskih storitev sem poiskala možnosti za geografijo, za terensko delo v osnovnih šolah in ozaveščanje ter podala nekaj predlogov. Znanja s področja ekosistemskih storitev in funkcij so nujna, ker smo usodno odvisni od ekosistemov. Učenci pri pouku geografije dobivajo znanja, ki so temeljna, predmetno in specifično vezana. Ekosistemske storitve pa so medpredmetna znanja, ki so še zelo šibka, vendar nujna. Pomembno je, da se zavemo, da smo in bomo kot učitelji geografije dolžni, z vidika poslanstva naše vede, delovati povezovalno. Zaključimo lahko, da je potrebno mlade v času geografskega izobraževanja že zgodaj opozarjati na prostor okoli njih, in sicer s preprostimi metodami, oblikami, pripomočki in pristopi v okviru rednega pouka geografije. Predvsem pa bi jih morali spodbujati k spoštovanju prostora in njihovi aktivni udeležbi v prostoru, saj morajo imeti ob koncu šolanja naslednjo ključno sposobnost: delovati kot odrasli, odgovorni in dejavni državljani.
Ključne besede: ekosistem, ekosistemske storitve, terensko delo, osnovna šola, pouk geografije, medpredmetna znanja, učni načrt.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2911; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (13,74 MB)

3.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI PODČETRTEK IN OLIMJE
Mojca Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen proučevanja domače pokrajine z izkustvenim učenjem, kar pripomore k zanimanju zanjo in njenemu razumevanju. Predstavili smo možnosti za izvajanje terenskega dela pri pouku geografije z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja na primeru oblikovane geografske učne poti skozi naselji Podčetrtek in Olimje. Na podlagi strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti občine Podčetrtek in na osnovi terenskega raziskovanja oblikovali geografsko učno pot skozi Podčetrtek in Olimje. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi Podčetrtek in Olimje v osnovnih in srednjih šolah. Geografska učna pot je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela na učni poti. Priročnik vsebuje vodnik po geografski učni poti, primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole, učne liste za učence (z rešitvami) in opisana merila ter točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, občina Podčetrtek.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2475; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

4.
Model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije
Petra Jesenek Bračko, 2011, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge z naslovom Idejni model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije je bil pripraviti model uporabe IKT pri pouku geografije, ki temelji na izobraževalnih ciljih sodobnega pouka geografije, prenovljenih učnih načrtih za geografijo in na izobraževalnih smernicah v 21. stoletju. Izhodišče je predstavljala empirična raziskava, izvedena med 95 osnovno- in srednješolskimi učitelji geografije v Sloveniji, ki je potrdila hipotezo naloge. Ta je predvidevala, da v Sloveniji učitelji geografije pri svojem delu in vzgojno-izobraževalnem procesu sicer uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo, vendar jih več kot tretjina meni, da so o možnostih njene aplikacije za poučevanje in učenje geografije premalo seznanjeni in vodeni in bi bil zato idejni model uporabe IKT pri pouku geografije dobrodošel in uporaben. Model uporabe IKT pri pouku geografije je nov raziskovalni prispevek na področju didaktike geografije. Učiteljem je pomemben predvsem zaradi predstavljenih načinov vključevanja sodobne tehnologije v pouk geografije in potrebne prilagoditve metod in oblik poučevanja.
Ključne besede: Učitelj, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), informacijska tehnologija (IT), model, pouk geografije, elektronska gradiva
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2909; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

5.
SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV GEOGRAFIJE V ŠOLI
Anja Nosan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja v teoretičnem delu učitelja v sodobnem učnem procesu, in sicer učitelja geografije, njegovo vlogo in naloge, šolsko svetovalno službo, njeno vlogo in naloge in sodelovanje šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev. Empirični del je narejen na podlagi dveh anketnih vprašalnikov, ki sta bila razposlana po mariborskih osnovnih in srednjih šolah, za šolske svetovalne delavce in učitelje geografije in je razdeljen na štiri dele. Prvi govori o splošnem medsebojnem sodelovanju šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije, drugi govori o medsebojnem sodelovanju v okviru dejavnosti pri izvajanju pouka geografije, tretji je namenjen ocenjevanju delovnih nalog šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije po pomembnosti, četrti pa predstavlja ovire, ki se pojavijo pri sodelovanju in področja boljšega sodelovanja šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev geografije. Analiza odgovorov je pokazala, da šolski svetovalni delavci in učitelji geografije najpogosteje sodelujejo pri vzgojnih in disciplinskih težavah učencev, sledi sodelovanje pri pripravi individualnih programov za učence z učnimi težavami in za učence s posebnimi potrebami. Najredkeje sodelujejo pri pripravah na šolsko ekskurzijo ali terensko delo. Da je sodelovanje redko pri izvajanju pouka, pri pripravi aktivnejših oblik pouka ter pri pripravah na ekskurzijo in terensko delo, govori o tem, da se učitelji geografije za ta del svojega dela počutijo dovolj kompetentne.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, učitelji geografije, medsebojno sodelovanje, pouk geografije, delovne naloge, ovire pri sodelovanju
Objavljeno: 13.03.2015; Ogledov: 982; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

6.
Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli
Anita Zelenko, 2013, magistrsko delo

Opis: Z razvojem tehnologije se v šolski prostor vedno bolj vključuje informacijsko-komunikacijska tehnologija. Ena od teh tehnologij je tudi interaktivna tabla, ki se v slovenskem šolskem prostoru pojavlja od leta 2004 (Juričič, 2005). V letu 2009 je bilo 16,8% slovenskih osnovnih šol opremljenih z interaktivno tablo, kar 70,6% pa je njihovo nabavo načrtovalo (Gerlič, 2010a). Glavni namen magistrske naloge z naslovom Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli je bil preizkus teoretičnih spoznanj o prednostih in slabostih uporabe interaktivne table pri pouku geografije na primeru uporabe interaktivne table pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole. Izhodišče je predstavljal pedagoški eksperiment, izveden pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole v šolskem letu 2010/2011, ki je ovrgel prvi del vodilne hipoteze ter potrdil drugi del vodilne hipoteze naloge. Ta je v prvem delu predvidevala, da učenci ob uporabi interaktivne table dosegajo višje učne rezultate v primerjavi s sovrstniki, kjer pouk geografije poteka brez interaktivne table. V drugem delu je predvidevala, da je poučevanje z interaktivno tablo za učitelja z vidika organizacije pouka racionalnejše in za učenca z vidika usvajanja učne snovi nazornejše. Sklepi pedagoškega eksperimenta so nov raziskovalni prispevek na področju slovenske didaktike geografije, saj tovrstni pedagoški eksperiment pri pouku geografije v osnovni šoli še ni bil izveden, analiziran in opisan v slovenski didaktični literaturi. Učiteljem je pomemben predvsem zaradi predstavljenih prednosti in slabosti uporabe interaktivne table pri pouku geografije ter podanih predlogov za njeno smotrno uporabo.
Ključne besede: interaktivna tabla, poučevanje in učenje z interaktivno tablo, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pouk geografije, osnovna šola
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 2338; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

7.
Vzgojno-izobraževalni pomen poučevanja problematike podnebnih sprememb pri pouku geografije v obveznem izobraževanju
Igor Plohl, 2013, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela z naslovom Vzgojno-izobraževalni pomen poučevanja problematike podnebnih sprememb pri pouku geografije v obveznem izobraževanju je bil opozoriti na pomen celostne obravnave problematike podnebnih sprememb pri pouku geografije v osnovni šoli. V teoretičnem delu naloge smo opravili obsežen historični pregled znanstvenih ugotovitev na področju podnebnih sprememb v svetu in Sloveniji in tako opozorili, da gre za enega izmed najpomembnejših globalnih okoljskih problemov in izzivov prihodnosti. Raziskovalni del naloge je bil namenjen analizi in predstavitvi zastopanosti problematike podnebnih sprememb v učnih načrtih in učbenikih za geografijo v obveznem izobraževanju pri nas in v Nemčiji ter na Hrvaškem. Opravili smo raziskavo o poznavanju problematike podnebnih sprememb pri devetošolcih in raziskavo o možnostih in razumevanju potrebe po celostni obravnavi problematike podnebnih sprememb med osnovnošolskimi učitelji geografije v Sloveniji. Z uporabo deskriptivne in kavzalno neeksperimentalne metode raziskovalnega dela smo potrdili vodilno hipotezo magistrske naloge. Vodilna hipoteza magistrske naloge je bila predpostavka, da učenci pri pouku geografije v slovenski osnovni šoli ne pridobijo dovolj znanja in niso dovolj dobro ozaveščeni o problematiki podnebnih sprememb ter da bi to stanje morali z dopolnitvijo učnega načrta za geografijo v osnovni šoli s celostno obravnavo problematike podnebnih sprememb izboljšati.
Ključne besede: podnebne spremembe, trajnostni razvoj, geografija, osnovna šola, pouk geografije
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 1433; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

8.
PORTFOLIO IN FORMATIVNO SPREMLJANJE DOSEŽKOV UČENCEV NA PRIMERU JUŽNE AFRIKE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Tjaša Bevc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjamo s problematiko udejanjanja ciljev sodobne šole v procesu učenja in poučevanja. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del predstavlja teoretični okvir, ki je podlaga za izvedeno raziskavo Vpeljava kombinacije formativnega spremljanja in portfolia v pouk geografije, podrobno predstavljena v drugem delu magistrske naloge. V teoretičnem okvirju naloge smo na osnovi deskriptivne metode analizirali nove pristope k izobraževanju in s pomočjo že izvedenih raziskav ugotavljali prednosti in slabosti le-teh. Pri tem smo se osredotočili na izbrano strokovno gradivo, ki se ukvarja s formativnim spremljanjem in portfoliem. V okviru raziskave je bil v šolskem letu 2014/2015 izveden pouk geografije z učenci osmega razreda. Za namen pouka smo načrtovali izdelavo gradiv, izvedbo in evalvacijo raziskave Vpeljava kombinacije formativnega spremljanja dosežkov učencev in portfolia v pouk geografije na primeru Južne Afrike pri pouku geografije v osnovni šoli. Z raziskavo smo dokazali, da imajo sodobni koncepti znanja pozitivni vpliv na učence v smislu razvijanja spretnosti in veščin.
Ključne besede: Portfolio, formativno spremljanje, sodobni koncepti znanja, pouk geografije.
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 2076; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
Some features of the interactive whiteboards for geography teaching in Slovenia
Karmen Kolnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Education information society in the 21st century requires new teaching approaches which will effectively promote the development of learning skills. The ability to find, analyse, critically evaluate and rationally use different informations is one of the key pillars of learning competences for the future. If we want to make a difference in the educational system, which will be followed by the up to date society, we must also enforce and modify forms and methods of teaching work, teaching aids (ICT) as well as teachers' training courses. In the article we present some features of interactive whiteboards in geography lessons as it represents a relatively new technology in Slovenian schools. ICT education equipment in schools will be presented as well as opinions of Slovenian geography teachers about their strengths and weaknesses as well as problems which they face in teaching geography. Their diverse personal experiences are an important guideline in designing future geography teachers training courses.
Ključne besede: pouk geografije, interaktivna tabla, učitelji, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 658; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici