Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja na temo svetloba v 3. razredu je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega. Teoretični del vsebuje natančen opis vprašanj izbirnega tipa, način sestave ter prednosti in slabosti le-teh. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o uporabi vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da učitelji uporabljajo vprašanja izbirnega tipa tudi pri predmetu spoznavanje okolja. Učitelji, ki vključujejo vprašanja izbirnega tipa pri pouku, so mnenja, da so pomembna in koristna, saj učenci razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja, obenem omogočajo hitro analizo, ekonomičnost in motiviranost učencev je večja. Večina jih taka vprašanja uporablja za utrjevanje snovi v ustni in pisni obliki. V praktičnem delu magistrskega dela je predstavljena učna ura v 3. razredu, ki smo jo natančno načrtovali, izpeljali in ovrednotili odgovore učencev. Pri delu z učenci smo vključili eksperimentalno delo in uporabo vprašanj izbirnega tipa ter podtipov teh vprašanj, ki so bila v povezavi s temo svetloba v obeh jezikih. Ugotovili smo, da večina učencev ni imela težav pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom, medtem ko so imeli težave pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori.
Ključne besede: vprašanja izbirnega tipa, spoznavanje okolja, svetloba, 3. razred, dvojezični pouk
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (4,27 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezava med dimenzijami odnosa med učiteljem in učencem ter učenčevim sociometričnim položajem. V teoretičnem delu smo predstavili socialni razvoj otrok, opredelili socialne odnose učencev z vrstniki, vpliv vrstniških odnosov na učenca, njegov sociometrični položaj v razredu in razlike v odnosu med spoloma. Nato smo opredelili odnos med učiteljem in učencem, predstavili njegov pomen, načine merjenja ter predstavili načine spodbujanja pozitivnega odnosa. Prav tako smo predstavili povezavo odnosa med učiteljem in učencem z vrstniškimi odnosi. V empiričnem delu smo z učenci (N = 130) izvedli sociometrično preizkušnjo, učitelji (N = 10) pa so izpolnili Lestvico odnosa med učiteljem in učencem. Rezultati so pokazali, da učitelji v povprečju svoj odnos z učenci zaznavajo kot topel in bližnji, kar se kaže z visokimi vrednostmi na dimenziji Bližina in nizkimi vrednostmi na dimenzijah Konflikt ter Odvisnost. Rezultati kažejo, da obstajajo tudi razlike med spoloma, in sicer smo zaznali višje vrednosti dimenzij Bližina in Odvisnost pri učenkah. Ugotovili smo, da več kot polovica učencev v razredu zasede srednji sociometrični položaj, razlik med spoloma pa nismo odkrili. Ugotovili smo tudi povezanost sociometričnega položaja z dimenzijo Konflikt, in sicer so bile največje razlike zaznane pri učencih z nizkim sociometričnim položajem.
Ključne besede: odnos, učitelj, učenec, sociometrični položaj, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pomen upevalnih vaj na razredni stopnji osnovne šole. Hitri razvoj tehnologije in spremembe izobraževalnega okolja, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, so ustvarili potrebo po inovativnih pristopih, ki bi omogočali učinkovito učenje na daljavo. V tem kontekstu so se razmahnili poučni videoposnetki. Njihova uporabna vrednost ostaja tudi po normalizaciji razmer. Glavni cilj magistrskega dela je bil izdelati serijo videoposnetkov upevalnih vaj. Videoposnetki so bili zasnovani kot podpora učenju upevalnih vaj na daljavo in v razredu, obsegajo pa tri kategorije: vaje za ogrevanje telesa, dihalne vaje in melodične vaje. Kritična analiza učinkovitosti in uporabnosti izdelanih videoposnetkov je bila izvedena s strani zunanje strokovnjakinje s področja glasbene vzgoje. Recenzija je pokazala, da so videoposnetki dobro zasnovani in uporabni za delo v razredu. Teoretično ozadje, vključeno v posamezne videoposnetke, pa je zaradi svoje kompleksnosti namenjeno predvsem učiteljem. Učence v videoposnetkih pritegnejo predvsem raznolike animacije, s katerimi so prikazani različni ritmični in melodični vzorci.
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, razredni pouk, poučevanje na daljavo, upevalne vaje, izobraževalni videoposnetki
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Pouk sodobne zgodovine je bistven za razumevanje sedanjosti in prihodnosti. Sodobna zgodovina po mnenju strokovnjakov predstavlja enega najpomembnejših vsebinskih delov pouka zgodovine, vendar njeno obravnavo pestijo številne problematike. V magistrski nalogi smo želeli odkriti, kaj najbolj vpliva na kakovost pouka ter kakšni so načini obravnave, da bi problematiko pri obravnavi teh tem zmanjšali ali celo preprečili. Z uporabo anketnega vprašalnika smo vključili učence, dijake, učitelje in profesorje, s čimer smo želeli ugotoviti, kaj menijo o pouku sodobne zgodovine, njegovi pomembnosti in problematiki, s katero se spopadajo. Želeli smo pridobiti njihovo mnenje o tem, kako kljub težavam, ki jih pri pouku opažajo, pridobiti oziroma predati čim kvalitetnejše znanje. S pomočjo odgovorov in vnaprej pregledanih učbenikov, učnih načrtov in literature smo izpostavili dve največji problematiki pouka sodobne zgodovine. Učenci, dijaki, učitelji in profesorji najpogosteje izpostavljajo problematiko časovne obravnave učne snovi, ki zaradi razporeditve v učnem načrtu ostaja zadnja obravnavana snov, kar se med drugim odraža v pomankanju motivacije, časa za temeljito obravnavo, v površno predelani snovi in nezainteresiranosti učencev za učenje, saj snov velikokrat ni vključena v ocenjevanje. Kot drugi večji problem smo izpostavili občutljivost ter zahtevnost tem sodobne zgodovine, ki je posledica subjektivnega vpliva družine in okolice, učenci in dijaki pa so zaradi tega posredno ali neposredno osebno vpleteni, kar zmanjša kritičnost, objektivnost in nepristranskost, vse to pa vpliva na slabšo kakovost znanja. S primeri dobre rabe smo v razredih pri izvedenih urah skušali ugotoviti, ali lahko problematiko zmanjšamo ali celo izničimo, pri čemer smo ugotovili, da lahko dobro zastavljene učne ure bistveno pripomorejo k reševanju zgoraj omenjenih težav in s tem prispevajo h kvalitetnejšemu pouku in nenazadnje tudi znanju učencev, kar je glavni cilj pouka.
Ključne besede: sodobna zgodovina, pouk, problematika, učni načrt, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (943,35 KB)

Opis: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov. V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način. Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Ključne besede: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (12,04 MB)