1. Izbira in načrtovanje izdelkov pri pouku tehnike in tehnologijeTanja Rojc, 2021, magistrsko delo Opis: V osnovnih šolah imajo učitelji tehnike in tehnologije različne možnosti za izpeljavo pouka in s tem usvojitev ciljev, ki jih predpisuje učni načrt. Večina učiteljev daje poudarek praktičnemu pouku. Nanj se osredotoča tudi magistrska naloga, ki preučuje učiteljevo izbiro in načrtovanje izdelkov pri pouku tehnike in tehnologije. Najprej so pregledani učni načrti in učbeniški kompleti predmetov, ki v času osnovnošolskega izobraževanja vključujejo tehnične vsebine. Nadalje empirična raziskava ugotavlja načrtovanje in izbiro izdelkov učiteljev tehnike in tehnologije slovenskih osnovnih šol.
Ugotovljeno je, da se učni cilji in predlagani izdelki pri tehniki in tehnologiji prepletajo z vsemi šolskimi predmeti, obravnavanimi v magistrski nalogi, še največ pa zlasti z neobveznim izbirnim predmetom tehnika. Raziskava je pokazala, da učitelji skoraj polovico šolskih ur pri tehniki in tehnologiji namenijo izdelavi izdelkov, ob tem učenci največkrat uporabljajo delovno gradivo, ki vsebuje ves potreben material za njihovo izdelavo. Pri izbiri ustreznih izdelkov učitelji sledijo vsebinam in ciljem učnega načrta ter ob tem izhajajo iz predznanj, želja in idej učencev. Na podlagi rezultatov raziskave so ob koncu ponujena nekatera priporočila in nabor izdelkov za načrtovanje učnih ur praktičnega pouka.
Ključne besede: Tehnika in tehnologija, praktični pouk, načrtovanje izdelkov, ideje, osnovna šola.
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,92 MB) |
2. Gibanje in nevrodidaktika pri pouku nemščine in angleščine v osnovni šoliNataša Korče, 2021, magistrsko delo Opis: Nevrodidaktika je pomemben povezovalni člen med nevroznanostjo in didaktiko, je pa tudi prenosnik kompleksnih nevroznanstvenik dognanj v prakso poučevanja. Med sodobne nevrodidaktične pristope v didaktiki tujega jezika uvrščamo gibalno naravnane metode, ki jih učitelji skladno z učnimi načrti v določeni meri že vključujejo v prakso poučevanja. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej osvetlili možganom prilagojeno učenje z vidika nevrobiološkega delovanja možganov ter nevroznanstvenih in empiričnih študij, predstavili smo tudi gibanje v kontekstu uveljavljenih in sodobnih gibalnih metod. Teoretična izhodišča so v empiričnem delu podprta in primerjana s kvalitativno raziskavo z metodo vodenega intervjuja na vzorcu petih osnovnošolskih učiteljic tujega jezika. V zaključku je oblikovan nabor nevrodidaktično usmerjenih priporočil in strategij za gibalno naravnan in učinkovit pouk nemščine in angleščine kot tujega jezika. Končni nabor kaže trenutno stanje rabe gibalno naravnanega pouka v osnovnih šolah, ki je še vedno pod vplivom tradicionalnega načina poučevanja tujih jezikov, to pa nakazuje potrebo po dodatni usposobljenosti učiteljev glede poznavanja dejstev o nevrobiološkem delovanju možganov in raznovrstnih gibalno usmerjenih metod, med katerimi kot najbolj celostno in gibalno razgibano ocenjujemo dramsko pedagogiko s scenskim uprizarjanjem.
Ključne besede: nevrodidaktika, pouk nemščine in angleščine kot tujega jezika, gibanje, dramska pedagogika, scenska igra
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,13 MB) |
3. Primerjava motiviranosti učencev in učenk pri pouku geografije v šoli in na daljavo: analiza učne motiviranosti na primeru Osnovne šole KungotaVito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo Opis: Zadnji dve šolski leti, 2019/2020 in 2020/2021, je pouk v slovenskih šolah zaradi epidemije covida-19 potekal kombinirano, deloma od doma, na daljavo, in deloma v živo, v razredih. Zaradi prilagojenega načina šolanja so bili tako učitelji in učiteljice kot tudi učenci in učenke primorani sprejeti novosti v načinu izobraževanja, se uspešno prilagoditi, kar je nekaterim uspelo bolj, nekaterim pa manj. Velik del prilagajanja tovrstnemu pouku je tudi motiviranost vseh sodelujočih v procesu, da poskušajo realizirati predvidene učne cilje ne glede na način poučevanja in učenja. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na motivacijo pri pouku geografije v času epidemije. Zanimala nas je motiviranost učencev in učenk predmetne stopnje (6., 7., 8. in 9. razred) na osnovni šoli Kungota za sodelovanje, delo in učenje pri prej omenjenem učnem predmetu, kar smo preverjali s pomočjo vodenega intervjuja učiteljice geografije na OŠ Kungota (sklop 1) in anketnim vprašalnikom za učence in učenke (sklop 2).
Ključne besede: geografija, OŠ Kungota, pouk na daljavo, IKT, učna motivacija, učenke in učenci
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 50; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,56 MB) |
4. Sodobni pouk geografije v gimnazijah na primeru družbene geografije AvstralijeMarko Mihelj, 2021, magistrsko delo Opis: Sodobni pouk geografije se precej razlikuje od tradicionalnega. Vendar nikakor ne gre zanemariti pomembnosti tradicionalnih metod poučevanja, ki so še vedno lahko zelo uporabne pri poučevanju. Namen magistrskega dela v teoretičnem delu je bil proučiti in analizirati družbenogeografske značilnosti Avstralije. V ta namen smo uporabili kopico internetnih virov, predvsem pa bazo podatkov avstralskega urada za statistiko. Zbrali smo podatke iz različnih časovnih obdobij, jih medsebojno primerjali ter umestili v preglednice in grafikone, katere lahko uporabimo tudi pri pouku geografije, zlasti v gimnazijah. Analizirali smo tako prebivalstvene kot tudi socialne in ekonomske značilnosti prebivalstva Avstralije in jih primerjali z drugimi izbranimi državami in Slovenijo. Pri delu smo ugotovili veliko število korelacij z drugimi učnimi predmeti, predvsem zgodovino. Ključni namen empiričnega dela magistrske naloge je bil pripraviti primer sodobnega pouka geografije v gimnazijah v okviru vsebine družbene geografije Avstralije. Opisali smo ključne značilnosti sodobnega pouka in jih primerjali s tradicionalnimi. Analizirali smo slovenski učni načrt za geografijo v gimnazijah za vsebino družbene geografije Avstralije in ga primerjali z avstralskim. Poudarili smo pomen aktualizacij pri pouku v gimnazijah, zlasti pri pouku geografije in več aktualnih problemov, s katerimi se sooča avstralsko prebivalstvo in bi jih veljalo izpostaviti pri pouku. Pripravili smo ustrezajoča didaktična gradiva, s katerimi smo želeli slediti smernicam sodobnega pouka.
Ključne besede: geografija, gimnazija, sodobni pouk, družbena geografija, Avstralija
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 2
Celotno besedilo (5,75 MB) |
5. Načrtovanje in postavitev učnega permakulturnega vrta ob Osnovni šoli Janka Glazerja RušeNoemi Ludvik, 2021, diplomsko delo Opis: Permakultura je oblika trajnostnega kmetijstva z individualnim pristopom postavitve in zasaditve. Ni recept, temveč koncept, zasnovan na individualnosti posameznika, finančnih sposobnostih, strokovni podkovanosti ter na sodelovanju in reciklaži uporabljenih materialov. V okviru diplomskega dela je bil na pobudo Občine Ruše in skupaj s predstavniki osnovne šole načrtovan in postavljen učni vrt z dogovorjenimi elementi, ustrezno umeščenimi v razpoložljiv prostor. V njem je bila izvedena delavnica z učenci 6. razreda pri predmetu naravoslovje. Na delavnici so bili s pomočjo postavljenih elementov (visoke in izbočene grede, vertikalne zasaditve, hotel za žuželke, kompostnik) obravnavni nekateri vsebinski sklopi učnega načrta (prst, sistematika, morfologija in razmnoževanje rastlin, škodljivi in koristni organizmi, ravnanje z odpadki). Učenci so na delavnici aktivno sodelovali pri končnih zasaditvah in polnjenju hotela za žuželke. Usvojeno znanje so utrdili s pomočjo pripravljenih učnih listov in pomagal. S postavitvijo vrta ob šoli in izvedbo učne delavnice smo pokazali, da je permakulturni vrt pravilno in funkcionalno načrtovan, primerno zasajen ter da ga lahko uporabijo pri pouku naravoslovja.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, permakultura, mešane zasaditve, učilnica v naravi, pouk naravoslovja
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 16
Celotno besedilo (6,94 MB) |
6. Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju2021, zbornik Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 47
Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Model uporabe mobilnega telefona pri pouku v osnovni šoliTjaša Novak, 2021, magistrsko delo Opis: Za vnos sprememb v pouk, način in dinamiko dela ima učitelj na voljo različne didaktične strategije, ki so se razvijale skozi zgodovino razvoja pedagogike. Uporaba le-teh znotraj pouka učencem nudi razvoj sposobnosti in spretnosti, ki jih učenci dosegajo preko lastne miselne aktivnosti in dela. Z vključitvijo mobilnega telefona k didaktičnim strategijam se motivacija, splošno zanimanje in načini za odkrivanje novega znanja še dodatno povečajo.
Namen magistrske naloge je bil izdelati model uporabe mobilnega telefona pri pouku, ki smo ga naredili na podlagi teoretičnih izhodišč in rezultatov anketnega vprašalnika.
V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na didaktične strategije, ki jih učitelji lahko uporabljajo pri pouku, pri čemer smo vključili tudi uporabo mobilnega telefona in navedli njegove prednosti pri delu v šoli. V raziskavi, ki smo jo naredili z anketnim vprašalnikom, je sodelovalo 21 predmetnih učiteljev iz različnih osnovnih šol. V raziskavi nas je zanimalo, ali učitelji v pouk vključujejo mobilni telefon in katere didaktične strategije znotraj pouka uporabljajo. Rezultati so pokazali, da uporaba mobilnega telefona pri učiteljih še ni tako razširjena, pri tistih, ki ga pa uporabljajo, pa je uporaba omejena na posamezne teme, ki jih učitelji izberejo. Pri pouku učitelji najpogosteje uporabljajo timski, projektni in problemski pouk, v okviru katerih mobilni telefon vključujejo občasno, in sicer le ob določenih temah.
Ključne besede: mobilni telefon, didaktična strategija, mobilno izobraževanje, mobilna aplikacija, pouk
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,14 MB) |
8. Delovna šola na Slovenskem med vojnamaAmadeja Štukl, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 38
Celotno besedilo (782,91 KB) |
9. Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šoleAndrej Velikonja, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011).
Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate.
Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti).
Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike:
– didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja,
– načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole,
– vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog,
– vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Ključne besede: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 146; Prenosov: 21
Celotno besedilo (5,65 MB) |
10. Uspešna raba informacijsko komunikacijske tehnologije pri poučevanju matematikeNino Golčman, 2021, magistrsko delo Opis: Danes je za potrebe poučevanja na voljo ogromno različnih možnosti, klasičnih tradicionalnih učil, interaktivnih tabel, digitalnih medijev in pripomočkov. Učitelji smo v poplavi ponudbe upravičeno zmedeni, saj se od nas pričakuje, da bomo izbrali optimalno kombinacijo metod in pripomočkov.
Naloga predstavlja teoretično ozadje uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri poučevanju matematike, opisuje, predstavi in vrednoti izbrana programska orodja in aplikacije, analizira nekatere predloge ter ponudi primere dobrih praks s konkretnimi primeri uporabe pri pouku matematike. Zajema pa tudi predstavitev lastno razvite aplikacije za medpredmetno povezovanje, ki pripomore k približevanju matematike učencem in izboljšuje odnos učencev do nje.
Uporabljene aplikacije in pripomočki ne smejo biti sam zase poceni »šov«, ki nima nobenega pozitivnega učinka na boljše znanje, ampak mora res olajšati razumevanje nekega težkega koncepta. Prav zato v nalogi kritično vrednotimo ponujene možnosti in izbiramo tiste, ki prispevajo k boljšemu razumevanju in dajejo rezultate.
Ključne besede: Aplikacije in orodja, matematika, didaktika, pouk in poučevanje, IKT, šola.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,87 MB) |
