1. Razvijanje naravoslovnih in digitalnih kompetenc v fiziki z bbc micro:bit-om : magistrsko deloPeter Bernad, 2022, magistrsko delo Opis: Načrtovanje osnovnošolskih fizikalnih poskusov je lahko velik izziv, če nas zanima ustrezna zahtevnost ter učinkovitost izvedbe. Pri tem si lahko pomagamo z razpoložljivimi orodji in pripomočki, saj lahko denimo kompleksne fizikalne poskuse podpremo z različnimi računalniškimi animacijami, videoposnetki in simulacijami. Menimo, da je pri fizikalnih poskusih ključnega pomena tudi razvijanje naravoslovne pismenosti, naravoslovnih kompetenc in povezovanje fizikalnih pojavov z vsakdanjim življenjem. Poleg krepitve naravoslovne pismenosti ne smemo pozabiti na digitalne kompetence, ki bi jih učenci morali usvajati pri vsakem predmetu. V magistrskem delu predstavimo razvoj naravoslovnih in digitalnih kompetenc skozi fizično računalništvo z uporabo mikrokrmilnika BBC Micro:bit. Najprej predstavimo namen in primere eksperimentalnega dela pri pouku osnovnošolske fizike s poudarkom na fizikalnem računalništvu. Nato predstavimo zbirko vaj, ki smo jo najprej pilotno testirali z devetošolci in glede na rezultate izboljšali za osrednje testiranje. Na koncu podamo rezultate glede učinkovitosti zbirke vaj in razmislek o možni vključitvi v pouk fizike. Rezultati kažejo, da je zbirka vaj učinkovita, vendar bi bila potrebna še bolj poglobljena analiza glede optimalne vključitve zbirke poskusov v obvezni predmet fizika zaradi časovnih omejitev.
Ključne besede: BBC Micro:bit, eksperimentalno delo, fizično računalništvo, pouk fizike, naravoslovne kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 67; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
2. Pouk matematike izven učilnice z uporabo digitalnih tehnologij : magistrsko deloJulija Murko, 2022, magistrsko delo Opis: Pouk izven učilnice prinaša veliko prednosti za učence, saj so pri tem izpostavljeni avtentičnim učnim situacijam. Tako učenje je bolj privlačno, zanimivo in daje boljše učne rezultate, predvsem pa učence spodbudi, da najdejo boljšo povezavo med šolskim znanjem in vsakdanjim življenjem. Če k takšnemu načinu poučevanja dodamo še uporabo tehnologije, povečamo motivacijo učencev, hkrati pa nam tehnologija omogoči večjo paleto možnosti za pripravo nalog. Tudi strokovnjaki menijo, da kombinacija tehnologije in učenja izven učilnice omogoča še boljše učne dosežke učencev.
V magistrskem delu smo raziskovali, kako takšen način poučevanja pri matematiki konkretno vpliva na dosežke učencev. Kot raziskovalno metodo smo uporabili pedagoški eksperiment. S kontrolno skupino smo izvajali pouk v učilnici, v eksperimentalni skupini pa so učenci snov obravnavali na matematičnem potepu. Rezultati končnega testa niso pokazali večjih razlik v znanju med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine niti za učence 6. niti za učence 8. razreda. Opazili smo, da so učenci eksperimentalne skupine nekoliko bolje reševali naloge, ki so zajemale prepoznavanje matematičnih pojmov, medtem ko so bili učenci kontrolne skupine boljši pri risanju in reševanju kompleksnejših nalog. V praktičnem delu ponujamo nekaj metodičnih napotkov za poučevanje izven učilnice za nekatere učne sklope matematike v zadnjem triletju.
Ključne besede: matematika, osnovna šola, pouk izven učilnice, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,51 MB) |
3. Vklučevanje šolskega vrta v kontekst izvedbe pouka spoznavanja okolja na področju Spodnjega PodravjaAleksandra Petek, 2022, magistrsko delo Opis: Rdeča nit magistrske naloge je šolski vrt, ki nudi možnost izkustvenega pouka v neposredni bližini šole. Z vključevanjem šolskega vrta v učni proces lahko dosežemo, da otroci s samostojnim raziskovanje pridobivajo in oblikujejo nova znanja.
Namen naloge je bil raziskati pojav šolskih vrtov v Spodnjem Podravju in kako se ti vključujejo v učni proces predmeta spoznavanje okolja. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji realizirajo učne cilje tega predmeta v šolskem vrtu, katere tematske sklope učitelji razrednega pouka najpogosteje povezujejo z obiskom šolskega vrta v kontekstu spoznavanja okolja, in katere so najpogostejše učne oblike, metode, deli učnega procesa ter učni pripomočki, ki jih pri obisku šolskega vrta uporabljajo. Na koncu smo navedli še prednosti in slabosti poučevanja na šolskem vrtu. V anketi je sodelovalo 61 učiteljev razrednega pouka iz 9 osnovnih šol na območju Spodnjega Podravja.
Rezultati analize so pokazali, da ima 85 odstotkov vključenih osnovnih šol iz Spodnjega Podravja šolski vrt, a se učitelji ne odločijo prav pogosto za povezavo šolskega vrta s spoznavanjem okolja, saj vrt najpogosteje obiščejo le enkrat na šolsko polletje. Tematski sklopi, ki se učiteljem razrednega pouka v Spodnjem Podravju zdijo najprimernejši za obravnavo na šolskem vrtu, so živa bitja, snovi in pojavi. Izstopa skupinsko delo, ki se največkrat izvaja v povezavi z laboratorijsko-eksperimentalnimi učnimi metodami dela. Najpogosteje se učitelji odločijo za obisk šolskega vrta v sklopu obravnave novih učnih snovi, ko največkrat uporabijo naravni material, ki ga ponuja okolica. Anketirani učitelji menijo, da je velika prednost poučevanja na šolskem vrtu uporaba vseh čutil, največjo težavo pa jim predstavlja zahtevna organizacija.
Ključne besede: Spoznavanje okolja, izkustven pouk, šolski vrt, učenje izven učilnice, kompostiranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2022; Ogledov: 194; Prenosov: 37
Celotno besedilo (6,45 MB) |
4. Analiza videoposnetkov za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu razlagamo.siMateja Kolmanič, 2021, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrskega dela smo preučevali videoposnetke za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu Razlagamo.si. Z raziskavo smo želeli pridobiti globlji vpogled v pouk glasbene umetnosti na daljavo v času epidemije Covid-19. Ugotavljali smo obstoj morebitnih statistično pomembnih razlik med razredi (prvi, drugi, tretji in četrti razred) ter glede na vsebino učne ure preko različnih postavk, kot so učne metode in oblike, učni cilji, glasbene dejavnosti učitelja, ustvarjalne dejavnosti učencev ter ostale postavke. Za potrebe raziskave smo izdelali ček listo.
Pregledali smo 141 video razlag za poučevanje glasbene umetnosti na daljavo, objavljenih na portalu Razlagamo.si. Pregledanih je bilo 38 posnetkov za 1. razred, 58 posnetkov za 2. razred, 21 posnetkov za 3. razred ter 24 posnetkov za 4. razred.
Rezultati so pokazali, da se statistično pomembne razlike glede na razred pojavljajo pri metodi demonstracije, nekaterih metodah izvajanja, poslušanja in ustvarjanja, prav tako pa tudi pri aktivni vključenosti učencev, didaktičnih igrah, slikovno-grafičnem in notnem zapisu ter zvočnih posnetkih.
Ključne besede: Glasbena umetnost, pouk na daljavo, asinhrono poučevanje, izobraževalni portal, video razlage.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 200; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,01 MB) |
5. Zaznavanje stresa med poučevanjem na daljavo pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč : magistrsko deloAnja Sovič, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Ključne besede: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 259; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. Vključevanje učencev v formativno spremljanje znanja pri pouku kemije : magistrsko deloJanja Feužer, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo formativno spremljanje kot sodoben pristop k poučevanju in učenju. Posebno pozornost namenimo formativnemu spremljanju pri pouku kemije in predstavimo izkušnje dveh učiteljic Osnovne šole Brinje in Osnovne šole Neznanih talcev. Namen magistrskega dela je raziskati, kako in v kolikšni meri so učenci vključeni v pouk formativnega spremljanja ter kakšen odnos imajo do takšnega načina poučevanja. S predhodno oblikovanim instrumentarijem za spremljanje pouka analiziramo vključenost učencev pri oblikovanju kriterijev uspešnosti ter njihovo sodelovanje v času skupinskega dela. Za namen raziskave smo pripravili štiri preizkuse znanja iz tematskih sklopov Kemija je svet snovi in Kemijske reakcije. Raziskavo smo opravili na vzorcu 46 učencev osmih razredov dveh slovenskih osnovnih šol. Z analizo rezultatov preverjanj znanj posameznih učencev smo ugotovili, da je svoje znanje ob koncu obravnavanega učnega sklopa nadgradilo enajst učencev (24 %), 13 učencev (28 %) je ohranjalo približno enak nivo znanja, 22 učencev (48 %) pa je pokazalo slabše znanje. Po individualnem pogovoru s skupno 24 učenci smo ugotovili, da so preverjanja znanja učencem sicer pomagala pri spremljanju lastnega napredka, vendar jih niso izkoristili za sprotno nadgradnjo znanja.
Učenci so kot pozitivno stran formativnega spremljanja pouka izpostavili sprotna preverjanja znanja, učinkovite povratne informacije, najbolj pa so jim pri nadzorovanju lastnega napredka znanja pomagali zapisani kriteriji uspešnosti. Učiteljem svetujemo, da pred začetkom in med obravnavo novega sklopa snovi natančno opredelijo kriterije uspešnosti z vključenostjo učencev ter jim večkrat podajo povratno informacijo, saj učenci tako lažje gradijo na razumevanju snovi in spremljajo lasten napredek.
Ključne besede: formativno spremljanje, pouk kemije, odnos učencev do lastnega učenja, aktivnost učencev, elementi formativnega spremljanja
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,44 MB) |
7. Dejavnosti izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v občini Cerkvenjak : magistrsko deloPatricija Kocbek, 2021, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej preučili predmet spoznavanje okolja in cilje predmeta, nato pa smo se osredotočili na izkustveno učenje ter poučevanje izven učilnice. Na kratko smo predstavili kraj Cerkvenjak, za katerega smo predlagali dejavnosti, in poiskali cilje učnega načrta predmeta spoznavanje okolja za učence tretjega razreda, ki bi jih lahko realizirali. Prav tako smo pregledali delovne zvezke izbranih založb z vidika, kako pogosto je predlagano poučevanje izven učilnice, oz. so predlagane dejavnosti z omenjeno izvedbo. Ugotovili smo, da delovni zvezek založbe Rokus Klett vključuje največ nalog, ki jih lahko izvedemo izven učilnice, sledi založba Mladinska knjiga, ki jih vsebuje nekaj manj kot založba Rokus Klett. Pri delovnem zvezku založbe DZS pa smo našli najmanj nalog, ki bi jih lahko izvedli zunaj učilnice. V praktičnem delu smo načrtovali primere dejavnosti izven učilnice za posamezne tematske sklope v 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja v Občini Cerkvenjak. Podrobneje smo prikazali primere dejavnosti na dveh lokacijah pouka izven učilnice. Izbrali smo Muzejsko zbirko Feliksa Rajha in Domačijo Firbas.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 267; Prenosov: 64
Celotno besedilo (4,46 MB) |
8. Načrtovanje in izpeljava Ferdovega naravoslovnega učnega potepa skozi Vojnik : magistrsko deloMaja Štadler, 2021, magistrsko delo Opis: V sklopu teoretičnega dela naše magistrske naloge smo spoznali, da ima konstruktivni pristop poučevanja mnogo več prednosti na učenje učencev kot tipično tradicionalni pouk. Zato smo se v okviru praktičnega dela želeli prepričati, ali ima učenje v naravi zares več pozitivnih učinkov na pridobivanje novega znanja kot učenje v učilnici. Zanimalo pa nas je tudi, če ima pri vsem tem spol posebno vlogo.
Raziskavo smo izvedli na četrtošolcih, ki smo jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino. Prva je svoje novo znanje pridobivala v učilnici, z eksperimentalno skupino pa smo se odpravili na učni potep, ki smo ga za njih načrtovali in pripravili. Za pot sta značilni dve stvari: prva posebnost je ta, da pot ni zgolj naravoslovno usmerjena, druga pa je avatar Ferdo, ki poleg usmerjanja in vodenja učencev skozi pot opisuje tudi zgodovino.
Rezultati raziskave so pokazali, da med skupinama sicer ni bilo statistične razlike v količini novo osvojenega znanja, čeprav se pri podrobnejši analizi kažejo minimalne razlike v prid eksperimentalni skupini. Te so se pokazale v višjem številu minimalno in maksimalno osvojenih točk na finalnem testu ter v sami motivaciji učencev pri izpeljavi učnega potepa. V količini osvojenega znanja vezanega na spol pa rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik.
Ključne besede: učna pot, učenje v naravi, naravoslovje, tradicionalni in konstruktivistični pouk, Vojnik
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 30
Celotno besedilo (6,70 MB) |
9. Obseg in ploščina v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloAlenka Pevec, 2021, magistrsko delo Opis: Pri pouku matematike se učenci v 5. razredu srečajo s pojmoma obseg in ploščina pri enoti geometrije in merjenja, natančneje pri obravnavi likov in teles. Pojma opredelijo, razlikujejo med njima, merijo ter računajo vrednosti pri večkotnikih brez uporabe obrazcev. Predhodne študije so pokazale, da dana koncepta učenci dojemajo kot navodilo za izvedbo računskega postopka (obrazec) in ne kot matematična koncepta ter imajo težave z razlikovanjem med obsegom in ploščino. V zaključnem delu smo se posvetili slednjemu, saj smo raziskali aktivnosti, ki spodbujajo razumevanje in povezovanje ter razlikovanje med omenjenima pojmoma. Te aktivnosti smo v študiji primera praktično preizkusili. Namen magistrskega dela je namreč okrepiti razumevanje obsega in ploščine s pomočjo učnega pristopa z raziskovanjem odnosa med obsegom in ploščino. Na zelo majhnem vzorcu kvalitativne raziskave smo odkrili, da imajo učenci presenetljivo večje težave pri razumevanju obeh pojmov kot pri odnosu med njima. Izkazalo se je, da slabše poznajo uporabnost obsega in ploščine v vsakdanjem življenju, a se zavedajo, da lahko imajo liki z enakimi ploščinami enake ali različne obsege. Rezultati primerjave inicialnega in finalnega testa nakazujejo, da predlagan pristop lahko izboljšuje razumevanje obsega in ploščine ter odnosa med njima. Kot rezultat našega zaključnega dela predstavljamo tudi dobro strukturirane aktivnosti za prihodnjo pedagoško rabo.
Ključne besede: obseg, ploščina, geometrija, kontekstualizacija, pouk matematike
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 442; Prenosov: 58
Celotno besedilo (4,71 MB) |
10. VPELJAVA T. I. »ZELENE UČILNICE Z MEDPREDMETNIM POVEZOVANJEM« V UČNI SISTEM IN NJENI VPLIVI NA UČNO USPEŠNOST : magistrsko deloVeronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,93 MB) |
