1. Spodbujanje razvoja socialnih in čustvenih kompetenc pri pouku likovne umetnosti : magistrsko deloMihaela Ruhitel, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo proučili socialne in čustvene kompetence, ki jih je CASEL (Collaborative for Academic, Social and Emotional Learning) opredelil kot pet kompetenc. Gre za kompetence na področjih samozavedanja, samouravnavanja, socialnega zavedanja, odnosnih spretnosti in sprejemanja odgovornih odločitev. Raziskovali smo, kako lahko spodbujamo razvoj teh petih kompetenc pri pouku likovne umetnosti in kakšen pomen nasploh ima pouk likovne umetnosti. Zanimalo nas je, zakaj je likovna umetnost primerna za razvoj socialnih in čustvenih kompetenc, kakšne likovne naloge oz. dejavnosti moramo pripraviti, da bodo spodbujale razvoj teh kompetenc, ter kakšno nalogo ima pri tem likovni pedagog. Dokazano je, da pouk likovne umetnosti zagotavlja posebno pot za socialno-čustveni razvoj, saj umetnost sama po sebi v nas vzbuja čustva in s tem še bolj spodbuja določene kompetence.
V empiričnem delu smo izdelali didaktični material z likovnimi nalogami za spodbujanje socialnih in čustvenih kompetenc. Primernost didaktičnega materiala smo preverili s študijo primera, ki je značilna za kvalitativno raziskavo. V sodelovanju z likovnim pedagogom smo na izbrani osnovni šoli izvedli pet likovnih nalog. Odnos učencev do izvedenih likovnih nalog, ki lahko spodbujajo socialne in čustvene kompetence, smo proučili s pomočjo anketnega vprašalnika. Odnos učitelja do teh nalog pa smo proučili s pomočjo intervjuja. Ključne besede: socialne in čustvene kompetence, model CASEL, pouk likovne umetnosti, likovne naloge za spodbujanje kompetenc, likovni pedagogi Objavljeno v DKUM: 08.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,83 MB) |
2. (Po)ustvarjalno pisanje pri pouku književnosti v 7. razredu osnovne šole : magistrsko deloAna Murko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali ustvarjalno pisanje v šolskem okolju, natančneje tudi pomen (po)ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti. Opisali smo vpliv teorij ustvarjalnosti ter integracijo teh v pedagoško prakso. Na primerih ZDA, Velike Britanije in Slovenije smo opisali razvoj ustvarjalnega pisanja skozi zgodovino. Glavni cilj magistrskega dela je bil analizirati zastopanost (po)ustvarjalnega pisanja v Učnem načrtu za slovenščino za osnovno šolo (3. vzgojno-izobraževalno obdobje) in v potrjenih novejših izdajah beril za 7. razred (Novi svet iz besed 7 in Sreča se mi v pesmi smeje) ter jih med seboj primerjati z ozirom na zastopanost, raznolikost in pogostost tovrstnih nalog. Pri analizi smo uporabili kriterij, ki vključuje sedem različnih tipov nalog: tvorjenje lastnih "del", dopolnjevanje/nadaljevanje, posnemanje, preoblikovanje, zamenjava/spreminjanje, primerjava/povezovanje, drugo. V analiziranih berilih smo zaznali različne tipe nalog (po)ustvarjalnega pisanja, ki predvidevajo realizacijo večine ciljev iz učnega načrta. Rezultati primerjave beril kažejo, da se berili ne razlikujeta samo po številu obravnavanih del in zastopanosti nalog (po)ustvarjalnega pisanja, ampak tudi po številu nalog (po)ustvarjalnega pisanja na posamezno obravnavano delo. Zaključujemo, da število nalog (po)ustvarjalnega pisanja različnih tipov ni zagotovilo za bolj poglobljeno literarno doživetje. Potrebno je načrtno vključevanje teh vsebin v izobraževalni proces, sistematičen didaktični pristop in ustreza diferenciacija. Ključne besede: ustvarjalnost, naloge (po)ustvarjalnega pisanja, pouk književnosti, berilo, učni načrt Objavljeno v DKUM: 28.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. Islam v imaginaciji Zahoda in pouk zgodovineDragan Potočnik, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Islamska civilizacija je bila v srednjem veku mogočna kulturna in politična sila. V številnih vidikih je pomembno vplivala na kulturni, znanstveni in politični razvoj Evrope ter navdihovala številne zahodne raziskovalce in popotnike, zlasti v 19. in zgodnjem 20. stoletju. V odnosu do islamske civilizacije sodobni zahodni diskurz izraža veliko mero strahu in nezaupanja. Razlogi za tako stanje so med drugim v nepoznavanju islama ter v neobjektivnem pisanju o tej civilizaciji. Za bolj uravnotežen diskurz o islamu sta potrebna poznavanje in civilizacijski dialog.
Prispevek obravnava diskurz o islamski civilizaciji v povezavi s slovenskimi in ameriškimi učbeniki. V slovenskih učnih načrtih za zgodovino je v 7. razredu islamski civilizaciji namenjena le izbirna tema. Spričo množice izbirnih tem to pomeni, da se zaradi drugih zanimivih tem le redki učitelji odločijo za obravnavo islamske civilizacije. V ameriškem kontekstu pa so učbeniki kritizirani zaradi naklonjenosti islamu. Pristop, ki ga priporoča American Textbook Council, ne pripomore k razumevanju in spoštovanju islamske civilizacije, ker islam v določeni meri enači s fundamentalizmom in nanj meče senco krivde stereotipnih obtožb.
V članku zagovarjamo stališče, da je tak pristop destruktiven, kajti javnost na podlagi stereotipov in nepoznavanja islam vse pogosteje identificira z ekstremističnim fundamentalizmom. Takšno podajanje zgodovine islama bi odnose med islamom in Zahodom v bodoče utegnilo le še poslabšati. Ključne besede: učbeniki za zgodovino, pouk zgodovine, islam, krščanstvo, islamska civilizacija, American Textbook Council Objavljeno v DKUM: 21.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (964,75 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja : doktorska disertacijaMateja Sabo, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija z naslovom „Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja“ je obravnavala teoretične in praktične vidike uvajanja učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk matematike na razredni stopnji. Glavni cilj raziskave je bil raziskati vlogo matematičnega modeliranja kot orodja za razvijanje matematičnih kompetenc, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena analizi trenutnega stanja ter razvoju programa profesionalnega usposabljanja za učitelje v Sloveniji in na Hrvaškem.
Matematično modeliranje je bilo opredeljeno kot proces, ki je vključeval prepoznavanje problemov iz realnega sveta, oblikovanje matematičnih predstavitev, reševanje z uporabo matematičnih orodij ter interpretacijo rezultatov v realnem kontekstu. Raziskava je poudarila, da je bilo matematično modeliranje ključno za povezovanje abstraktnih matematičnih konceptov z realnimi situacijami, kar je spodbujalo ustvarjalnost in reševanje kompleksnih problemov. Kljub njegovi pomembnosti se učenje in poučevanje matematičnega modeliranja v praksi še vedno redko uporablja, zlasti na zgodnji stopnji izobraževanja.
V empiričnem delu disertacije se je analiziralo znanje, stališča in pripravljenost učiteljev razrednega pouka za vključevanje učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk. Raziskava je bila dvofazna. V prvi fazi je bila izvedena kvantitativna analiza stanja kompetenc za poučevanje matematičnega modeliranja pri učiteljih razrednega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem. Druga faza je obsegala evalvacijo programa profesionalnega usposabljanja učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji pogosto niso dovolj razumeli konceptov matematičnega modeliranja, kar je omejevalo njihovo uporabo v razredu. Raziskava je izpostavila tudi ovire, kot so pomanjkanje časa, ustreznih virov in strokovnega usposabljanja. Posebna pozornost je bila namenjena razlikam med slovenskimi in hrvaškimi učitelji, pri čemer so bile ugotovljene določene razlike v ravni znanja in pripravljenosti za uporabo modeliranja.
Ključen prispevek disertacije je razvoj in evalvacija programa profesionalnega usposabljanja za učitelje. Program je vključeval prilagojene delavnice, ki so spodbujaleii uporabo nalog matematičnega modeliranja v učilnici, in se temeljil na kombinaciji teoretičnih razlag in praktičnih vaj. Evalvacija programa je pokazala pozitivne učinke na kompetence učiteljev in motivacijo za uvajanje modeliranja v pouk. Raziskali smo tudi učinke na učence, kjer smo merili vpliv na reševanje besedilnih nalog in sposobnost matematičnega modeliranja, pri čemer so rezultati pokazali pozitivne učinke.
Disertacija zaključuje, da je za učinkovito vključevanje matematičnega modeliranja v pouk potrebna sistemska podpora, vključno z dodatnim strokovnim usposabljanjem učiteljev, razvojem učnih gradiv ter spremembami v kurikulumu. Poudarja tudi potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi omogočile globlji vpogled v vplive matematičnega modeliranja na učenje in poučevanje. Ključne besede: Hrvaška, matematično modeliranje, poučevanje matematike, razredni pouk, Slovenija Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (5,18 MB) |
5. Študija primera: uporaba video iger pri pouku zgodovine v osnovni šoli : magistrsko deloMatjaž Pirečnik, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vlogo videoiger kot učnega orodja za poučevanje zgodovine in vpliv igrifikacije na motivacijo učencev. Preučili smo, kako interaktivne lastnosti videoiger omogočajo privlačno in poglobljeno učenje zgodovine, pri čemer se učenci lahko aktivno vključijo v raziskovanje zgodovinskih dogodkov in obdobij. Prikazani so koncepti igrifikacije in učinki uporabe igralnih elementov v izobraževalnih okoljih, vključno s pozitivnimi vplivi na motivacijo ter izzivi, kot so tveganja zasvojenosti in zgodovinske netočnosti.
Delo predstavi pregled raziskav, ki izpostavljajo tako prednosti kot omejitve uporabe videoiger in igrifikacije pri učenju. Videoigre z zgodovinsko tematiko so razvrščene glede na način prikaza zgodovine, poudarek pa je na vprašanjih natančnosti in pristnosti zgodovinske vsebine. S pomočjo empirične raziskave, izvedene z učenci 7. razreda osnovne šole, smo preizkusili vpliv videoiger na zanimanje za zgodovino, motivacijo in trajnost pomnjenja zgodovinskih dejstev. Rezultati kažejo, da videoigre spodbujajo aktivno učenje in motivacijo učencev ter omogočajo razvoj kritičnega mišljenja z raziskovanjem večplastnih zgodovinskih perspektiv.
Kljub pozitivnim učinkom je videoigre treba uporabljati premišljeno in v kombinaciji s tradicionalnimi učnimi metodami. Delo ponuja dragocena izhodišča za nadaljnje raziskave njihovega vključevanja v izobraževalne programe za izboljšanje učnih rezultatov zlasti pri zgodovini. Ključne besede: igrifikacija, videoigre, pouk zgodovine, osnovne šole Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,86 MB) |
6. Uveljavljanje pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju : doktorska disertacijaPolona Jančič Hegediš, 2025, doktorska disertacija Opis: Začetno družboslovje se na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji poučuje v sklopu predmeta Spoznavanje okolja in predmeta Družba. Učna načrta obeh predmetov sta koncipirana na konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja, ki poudarja aktivno vlogo učenca v učnem procesu. Sodobne didaktične smernice in didaktična priporočila obeh predmetov poudarjajo pomen izkustvenega učenja in spodbujajo vključevanje pouka izven učilnice kot pomembne didaktične strategije za doseganje učnih ciljev predmetov. Temeljni namen raziskave je bil proučiti uveljavljanje pouka izven učilnice pri pouku začetnega družboslovja. Empirični del temelji na kombiniranem kvantitativnem in kvalitativnem metodološkem pristopu. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa je bila zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje raziskovalnega problema. Uporabili smo konvergentni model kombiniranega raziskovanja. V empirično raziskavo je bil vključen reprezentativen vzorec osnovnih šol v Sloveniji in v njih zaposlenih učiteljev razrednega pouka ter vodstvenih delavcev. Rezultati kažejo, da večina učiteljev razrednega pouka in vodstvenih delavcev prepoznava pomen in koristi pouka izven učilnice, zlasti v povezavi s celostnim razvojem učencev. Učiteljev osebni interes se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki vpliva na pogostost izvajanja pouka izven učilnice. Kljub pozitivnim stališčem in priznavanjem prednosti, se pouk izven učilnice v praksi izvaja manj pogosto, kot bi bilo za pričakovati, glede na didaktične smernice poučevanja začetnega družboslovja, saj večina učiteljev izvaja pouk izven učilnice le enkrat na mesec ali redkeje. Med najpogosteje izbranimi vsebinami izstopata področji geografije in ekologije. Rezultati kažejo, da je pri izvajanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, prevladujoča učna oblika skupinsko delo, prevladujoča didaktična strategija pa izkustveno učenje. Učitelji se čutijo dovolj usposobljeni za pouk izven učilnice pri začetnem družboslovju. Ovire in omejitve, ki so bile prepoznane pri uveljavljanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, kažejo na kompleksno prepletanje organizacijskih, sistemskih in osebnih dejavnikov. Ključne besede: osnovna šola, družboslovje, izkustveno učenje, pouk izven učilnice Objavljeno v DKUM: 17.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (4,90 MB) |
7. Poliranje diamantov ali donkihotstvo : vloga učitelja pouka tujega jezika v luči metaforSaša Jazbec, Brigita Kacjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Edina stalnica pri vlogi učitelja oz. učitelja tujega jezika je nenehno spreminjanje. V prispevku vlogo učitelja osvetlimo z vidika prevladujočih metod učenja in poučevanja tujih jezikov in jo nato analiziramo z vidika metafor, s katerimi so učitelji in študenti ciljno in hote opisali poklic oz. vlogo učitelja. Metafor ne razumemo le kot lep način izražanja, kolorit jezika, temveč kot temeljne kognitivne mehanizme, ki ljudem omogočajo, da izrazijo svoje razumevanje sveta in da razumejo razumevanje sveta drugih. Zanimalo nas bo, kakšne mentalne modele predstavljajo metafore in ali med zbranimi metaforami prevladujejo tiste, ki kažejo na tradicionalno instruktivno razumevanje vloge učitelja tujega jezika, ali tiste, s katerimi lahko vlogo učitelja razumemo skladno s sodobnejšimi konstruktivističnimi pristopi učenja in poučevanja. Ključne besede: vloga učitelja, tuji jezik, metafore, metode učenja, mentalni modeli, pouk tujega jezika Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (345,34 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Povezava med zdravim življenjskim slogom in otrokovo zbranostjo pri pouku : magistrsko deloNastja Polajžer, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo zbranost učencev pri pouku v povezavi z njihovim zdravim življenjskim slogom, kar ima pomemben vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature in raziskav opredelili pojme, kot so zdrav življenjski slog, zdravje, dejavniki, ki vplivajo na celosten razvoj in oblikovanje življenjskega sloga, temeljna razvojna področja, zbranost, učna snov, koncentracija, pouk in njegova vloga v procesu učne uspešnosti, učenje, izobraževanje ter vloge deležnikov izobraževalnega procesa. Opredelili smo dosedanje raziskave s področja zdravega življenjskega sloga in na podlagi proučenega ugotovili, da v šolskem okolju nastajajo izzivi, povezani z vzgojnimi težavami, ki vplivajo na zbranost učencev pri pouku. Zato smo izpostavili raziskovalno vprašanje, ali zdrav življenjski slog vpliva na zbranost pri pouku. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako kakovosten življenjski slog otroci živijo danes in ali je povezan z učenčevo zbranostjo pri pouku. Cilj teoretičnega dela magistrskega dela je opredeliti te povezave, medtem ko je cilj empiričnega dela raziskava, izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da obstaja povezava med zdravim življenjskim slogom in zbranostjo učencev pri pouku. Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, izobraževanje, zbranost, razvojna področja, učna snov, pouk, učenje Objavljeno v DKUM: 22.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,59 MB) |
9. Prepričanja študentov razrednega pouka o konstruktivističnem poučevanju predmeta spoznavanje okolja : magistrsko deloKatarina Stepišnik, 2025, magistrsko delo Opis: Konstruktivizem kot pedagoški pristop poudarja, da učenec znanje oblikuje samostojno, na temelju izkušenj, raziskovanja in socialnih interakcij. Vloga učitelja je predvsem v usmerjanju, spodbujanju mišljenja ter ustvarjanju učnega okolja, ki omogoča aktivno in smiselno učenje. V razrednem pouku, zlasti pri predmetu Spoznavanje okolja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se konstruktivistični pristopi odražajo v uporabi odprtih vprašanj, raziskovalnih nalog, opazovanja v naravnem okolju, dela v skupinah, problemskega in projektnega učenja. V teoretičnem delu smo predstavili ključne koncepte konstruktivizma in prikazali, kako so ti vključeni v cilje, vsebine in didaktična priporočila za pouk Spoznavanja okolja.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v kateri smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki vključuje lestvico STEBI-B ter izbrane trditve o vlogi učenca in učitelja, analizirali stopnjo strinjanja s konstruktivističnimi pristopi poučevanja. Podatke smo analizirali glede na različne demografske in izkustvene spremenljivke (npr. letnik študija, okolje osnovne šole, osebna naklonjenost do predmeta, dejavnik izkušnje).
Rezultati kažejo, da študenti v veliki meri podpirajo konstruktivistične pristope, pri čemer so razlike v odgovorih statistično značilne predvsem glede na izkušnjo s predmetom in osebno naklonjenost. Ugotovitve nakazujejo, da je ključnega pomena ustrezna priprava bodočih učiteljev na uporabo sodobnih, aktivnih pristopov poučevanja, ki spodbujajo samostojnost, ustvarjalnost in raziskovalno naravnanost učencev. Ključne besede: konstruktivizem, razredni pouk, Spoznavanje okolja, učiteljeva prepričanja, STEBI-B Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,54 MB) |
10. Poučevanje naravoslovja v kombiniranem oddelku: načrtovanje in izvedba učne poti za 3. in 4. razred osnovne šole : magistrsko deloAmadeja Cvek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, ali je lahko učna pot uporabno učno sredstvo za povezovanja učne vsebine v kombiniranem oddelku. V prvem delu magistrske smo predstavili teoretično ozadje poučevanja na prostem in v kombiniranem oddelku. V praktičnem delu naloge smo izvedli kvalitativno akcijsko raziskavo, in sicer polstrukturiran intervju s petimi učiteljicami razrednega pouka, ki poučujejo v kombiniranem oddelku. Analiza odgovorov je pokazala, da učiteljice menijo, da je poučevanje v kombiniranem oddelku zahtevnejše v primerjavi s poučevanjem v homogenem oddelku, da je za pripravo ure potrebno več priprave in organizacije. Prav tako učiteljice zavzemajo pozitivno stališče do uporabe učne poti pri poučevanju naravoslovnih vsebin v kombiniranem oddelku in si želijo več učnih poti v okolici šole. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo načrtovali in izvedli naravoslovno učno pot v okolici Podružnične osnovne šole Kristan Vrh. Pri izvedbi učne poti je sodelovalo šest učencev kombiniranega razreda 3. in 4. razreda. Skozi evalvacijo izvedbe učne poti smo ugotovili, da je učna pot primerno sredstvo za povezovanje naravoslovne učne vsebine v kombiniranem oddelku. Ključne besede: kombiniran oddelek, učna pot, pouk na prostem, aktivno učenje, diferencirano poučevanje Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (4,79 MB) |