1. Stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo : diplomsko deloBarbara Lokovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Ključne besede: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Vpliv plesa na učenje angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole : magistrsko deloVita Žmaher, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, razdeljeno na teoretični in empirični del, temelji na proučevanju pouka angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter motivacije učencev za učenje. Avtorji opažajo največjo splošno motivacijo za učenje v tem obdobju, a se ta kasneje zmanjšuje, kar postavlja v ospredje potrebo po strategijah za ohranjanje ali povečanje motivacije učencev za učenje angleškega jezika. Integracija plesa v pouk tujega jezika se je izkazala kot učinkovit pristop, kjer učenec prevzame aktivno vlogo. Ustvarjalni gib, kot metoda poučevanja, se kaže kot pomemben, zlasti v celostnem razvoju otroka. Raziskave povezujejo nevroznanost, gibanje in učenje ter potrjujejo, da gibanje pozitivno vpliva na akademski uspeh. Teoretični del magistrskega dela opredeljuje pomembnost uvajanja angleškega jezika v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje in modele poučevanja le-tega, vključno z integriranim učenjem angleškega jezika s plesom. Empirični del, ki je bil izveden na plesni šoli, kjer je sodelovalo 40 učencev eksperimentalne skupine in 41 učencev kontrolne skupine, potrjuje pozitivne učinke poučevanja angleščine ob plesu na pozornost, sodelovanje, končno znanje in motivacijo učencev v primerjavi s klasičnim poukom, ki ne izkoristi celotnega potenciala otrokove ustvarjalnosti in potrebe po gibanju. Plesna vključitev v učni proces poveča motivacijo za nadaljnje učenje angleščine, kar odpira nove možnosti za izboljšanje poučevanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Ključne besede: ples, poučevanje tujega jezika angleščine, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, vpliv
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,04 MB) |
3. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,94 MB) |
4. Prevajalce poučujemo jezik drugače, mar ne?Melita Koletnik, Andrej Kirbiš, Simon Zupan, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019).
Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Ključne besede: jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJO
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 27
Celotno besedilo (412,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Uporaba spletne aplikacije za oblikovanje vsebin za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na ravni a2/b1 za univerzitetne potrebe (študija primera) : magistrsko deloŠpela Kovačič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na oblikovanju vsebine za že obstoječo prosto dostopno spletno aplikacijo, namenjeno neslovensko govorečim, ki se želijo naučiti slovenščine na ravni A2/B1. Sestavljena vsebina je prilagojena študentom in študentskemu življenju, oblikovana pa je na osnovi kontekstualnega-kronološkega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku, ki sta ga na osnovi teoretičnih izhodišč in učne prakse zasnovala Gjoko Nikolovski in Natalija Ulčnik, Gjoko Nikolovski pa ga je kasneje nadgradil in oblikoval v kontekstualni pristop. V magistrskem delu smo želeli prikazati razmerje med klasičnimi in elektronskimi gradivi, s pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja študentov pri uporabi mobilnih aplikacij za učenje tujih jezikov, naš cilj pa je bil izdelati vsebino za prosto dostopno aplikacijo. Ugotovili smo, da je na splošno bistveno več klasičnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika kot elektronskih, ne obstaja pa spletna aplikacija, katere vsebina bi bila specializirana za potrebe študentov. Največ poudarka smo posvetili pregledu gradiv za učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, preučevanju kontekstualnega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku ter oblikovanju in sestavljanju vsebine, ki smo jo nato vnesli v masko spletne aplikacije. Spletna aplikacija Slovka je sestavljena iz desetih enot, vsaka enota (razen prve) pa iz štirih podenot – Besedilo, Besede in sporazumevalni vzorci, Slovnica in Vaje.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, spletna aplikacija, poučevanje sklonov, kontekstualni pristop, gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 94
Celotno besedilo (18,34 MB) |
6. Slikanice kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šolePatricija Celec, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo podrobneje raziskali izbrane slikanice, jih analizirali in sestavili učne priprave za poučevanje tujega jezika angleščine s pomočjo slikanic.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo preučili slikanice, spoznali oblike in tipe slikanic. Prav tako smo še podrobneje raziskali uporabo slikanic pri učenju in poučevanju tujega jezika v otroštvu, razloge za in proti, kriterije za izbor in dejavnosti z uporabo slikanic. Preučili smo tudi že obstoječe raziskave.
V empiričnem delu magistrskega dela smo opravili podrobno analizo šestih slikanic, ter zanje spisali podrobne učne priprave, ki bodo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka kot učiteljem tujega jezika, ki poučujejo v 1. VIO OŠ. Pri podrobni in obsežni analizi smo se opirali na prilagojene kriterije za izbor slikanice pri pouku tujega jezika v otroštvu in preverili, v kolikšni meri analizirane slikanice izpolnjujejo kriterije.
Analiza je pokazala, da smo izbrali kvalitetne slikanice, tako po sami vsebini kot tudi po ilustracijah in sporočilni vrednosti. Ugotovili smo, da so vse preučevane slikanice primerne za učenje in poučevanje tujega jezika v otroštvu, saj vključujejo bogato tujejezikovno besedišče, omogočajo medpredmetno povezovanje z ostalimi učni predmeti, imajo pa tudi velik izobraževalni potencial. Slikanice so zakladnica različnih pomembnih življenjskih vrednot.
Ključne besede: slikanice, učenje in poučevanje tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, učne priprave
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1147; Prenosov: 166
Celotno besedilo (5,77 MB) |
7. Spletno okolje za utrjevanje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika za delo v gostinskem sektorjuNikita Holc, 2021, magistrsko delo Opis: Učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika je v današnjem času aktualno bolj kot kadar koli poprej. Vse več ljudi se predvsem iz kariernih razlogov odloča za delo v tujini in jezik je tisti, ki je prvi pogoj za uspešno vključevanje v družbo za posameznika in posameznico nove države. V magistrskem delu je predstavljeno področje poučevanja odraslih, vezano na poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za namen dela v gostinsko-turističnem sektorju, natančneje v delu strežbe. Posamezniki in posameznice, ki v ta namen opravijo osnovni tečaj slovenščine, v nadaljevanju potrebujejo sredstvo, s katerim lahko svoje znanje utrjujejo. V ta namen magistrsko delo podaja konkretne primere nalog, ki so primerne za interaktivno okolje, s katerimi bi učeči se posamezniki in posameznice lahko svoje znanje utrjevali. Naloge so razdeljene v tri tematske sklope, to so besedišče, slovnica in sporočanje. Vse naloge so sestavljene glede na realne situacije, ki jih bodo posamezniki in posameznice doživeli na svojem delovnem mestu. Magistrskemu delu je v prilogi dodan interaktivni dokument, ki predstavlja primer realizacije empiričnega dela magistrskega dela in je primeren za takojšnjo uporabo v procesu učenja. Cilj magistrskega dela je, da bi sestavljene naloge kar najhitreje dosegle učeče posameznike in posameznice ter s tem konkretno izboljšale proces učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika v konkretnih življenjskih situacijah.
Ključne besede: učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, poučevanje odraslih, vseživljenjsko učenje, naloge za utrjevanje znanja, gostinsko-turistični sektor
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 1207; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,61 MB) |
8. PREVAJANJE IN UPORABA J1 PRI POUČEVANJU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKAMartina Tašner, 2020, magistrsko delo Opis: Metodologija poučevanja tujega jezika se je skozi stoletja močno spreminjala ter s tem tudi vloga prevajanja in uporaba tujega in maternega jezika, kar je privedlo do ločevanja med poučevanjem tujega jezika, ki je usmerjeno v jezikovno rabo, in poučevanjem, ki je usmerjeno v analizo jezika. Takšno razlikovanje je prevladovalo v posameznih zgodovinskih obdobjih in se kazalo v številnih metodah, kot npr. slovnično-prevajalni metodi, direktni metodi, avdiolingvalni metodi, posredovalni metodi in kasneje v komunikacijskem pristopu. V teoretičnem delu smo najprej utemeljili pojme materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, prevajanje in tolmačenje ter jezikovno posredovanje. Preučili smo posamezne jezikovne metode oziroma pristope ter se osredinili na uporabo J1 in TJ ter vlogo prevajanja. Literatura si je glede uporabe J1 in TJ zelo neenotna, saj številni teoretiki navajajo le pozitivne in negativne vidike, ki služijo le kot vodilo, kajti na koncu je odločitev, kdaj in koliko uporabljati materni jezik pri poučevanju tujega jezika, prepuščena učiteljem. V tem kontekstu smo pojasnili pozitivne in negativne strani uporabe J1 ter pozitivne in negativne strani uporabe prevajanja. Predstavili smo Skupni Evropski jezikovni okvir (SEJO), ki je pomemben dokument za jezikovno poučevanje in za katerega lahko trdimo, da vse bolj prevzema vlogo novega sodobnega pristopa. V literaturi lahko pogosto zasledimo nenatančno in dvoumno uporabo izrazov prevajanje in tolmačenje, ki naj bi bilo (ali pa tudi ne) prisotno v razredu pri poučevanju tujega jezika na osnovnošolski ali srednješolski ravni. Pogosto ni natančne obrazložitve, da gre pri tem za jezikovno posredovanje, ki ga ne moremo enačiti s strokovnim oziroma poklicnim prevajanjem in tolmačenjem. Iz tega razloga smo si pogledali, kako SEJO definira pojem prevajanja oziroma jezikovnega posredovanja.
V magistrski nalogi smo v prvem delu empiričnega dela s pomočjo anketnih vprašalnikov, pripravljenih za dijake 2. letnikov različnih srednjih šol, ugotavljali, kolikšno je razmerje uporabe J1 in TJ pri nemščini kot drugem tujem jeziku. Zanimalo nas je, kako so dijaki zadovoljni z razmerjem uporabe J1 in TJ, saj pri takšnih stvareh pogosto nimajo možnosti soodločanja. Zanimalo nas je, kaj konkretno poteka v J1 in kaj v TJ in ali dijaki vrednotijo mešano uporabo materinščine in tujega jezika kot pomembno in uporabno sporazumevalno dejavnost ali ne. V drugem delu empiričnega dela smo se posvetili trem učbeniškim kompletom za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika, saj nas je v pričujoči raziskavi zanimalo, ali vsebujejo kakršnekoli naloge, kjer bi se od učencev zahtevalo prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Analiza raziskave je pokazala, da je delež uporabe TJ večji kot delež uporabe J1, vendar se nekoliko razlikuje na posamično šolo. Ugotovili smo, da več kot polovici dijakov (56 %) razmerje uporabe J1 in TJ, ki ga zaznavajo pri pouku nemščine, zelo ustreza, 24 % ne ustreza in 20 % vprašanih je vseeno, kolikšna je uporaba J1 in TJ. Ugotovili smo, da so si dijaki iz vseh treh srednjih šol relativno enotni, kaj poteka v J1 in kaj v TJ. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja potekata samo v TJ, le en dijak od 88 je zapisal, da v J1. Tudi, kar se tiče ohranjanja discipline, so bili dijaki skoraj enotni, da učitelj uporablja predvsem J1, le nekaj izjem je zapisalo, da TJ. Pri ostalih dejavnostih, kot so podajanje navodil učitelja, razlaga snovi ter komunikacija med učiteljem in dijaki ter skupinsko delo, le-te potekajo po mnenju dijakov tako v J1 kot v TJ, torej v mešani obliki. Le dijaki Prve gimnazije Maribor so skoraj enotno podali mnenje, da pri njih razlaga snovi in komunikacija med učiteljem in dijaki potekata v TJ. Ugotovili smo, da je slaba polovica dijakov že bila soočena s prevajanjem oziroma jezikovnim posredovanjem ter da dva od treh učbeniških kompletov vsebujeta naloge, kjer se od dijaka zahteva prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Ključne besede: jezikovno posredovanje, prevajanje, materinščina, drugi tuji jezik, nemščina, poučevanje tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 1508; Prenosov: 139
Celotno besedilo (2,91 MB) |
9. Poučevanje likovne umetnosti v tujem jeziku na razredni stopnjiBlaž Kavčič, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali in preizkusili pristop CLIL s konkretnim instrumentarijem pri pouku likovne umetnosti.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na pristop CLIL, njegov pomen za poučevanje ter pregledali dosedanje raziskave na tem področju. Pozornost smo namenili tudi pouku likovne umetnosti in poiskali stičišče, kjer se lahko pristop CLIL in pouk likovne umetnosti srečata.
V praktičnem delu smo razvili instrumentarij za uporabo pristopa CLIL, ki bo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka, ki bodo poučevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti, kot učiteljem tujega jezika, ki bodo vključevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.
Instrumentarij smo oblikovali po treh glavnih kriterijih. Predstavili smo tipične cilje, konkretne dejavnosti pri pouku likovne umetnosti in pripomočke, ki bi jih učitelji razrednega pouka ali tujega jezika lahko uporabljali pri pristopu CLIL.
V tretjem razredu osnovne šole smo izvedli 5 učnih enot pouka likovne umetnosti v tujem jeziku. Učenci so po izvedbi instrumentarija izrazili pozitivna stališča do pristopa CLIL. Iz refleksij izvajalca je razvidno, da so učenci čez izvedbo dosegli večino zastavljenih učnih ciljev tujega jezika. Po mnenju učiteljice razrednega pouka in analize likovnih del otrok so učenci v večini dosegli tudi cilje likovne umetnosti. Tako izvajalec kot učiteljica menita, da je pristop zanimiv, ker je podkrepljen z različnimi vizualnimi pripomočki in demonstracijami, tako da lahko učenci sledijo učni enoti pouka likovne umetnosti v tujem jeziku.
Ključne besede: CLIL, poučevanje tujega jezika, likovna umetnost, didaktični pripomoček
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1867; Prenosov: 412
Celotno besedilo (3,49 MB) |
10. Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljevValentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju.
Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1571; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1014,46 KB) |
