| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževalni roboti kot orodje pri poučevanju programiranja za začetnike
Lučka Višnar, 2020, magistrsko delo

Opis: Poučevanje programiranja je pomembno in hkrati zahtevno tako za učitelja kot za učenca. Mnogim posameznikom lahko učenje zaradi značilnosti programiranja predstavlja težavo. Z uporabo izobraževalnih robotov se omogoči grajenje konceptov s področja znanosti in tehnologije, kar se interpretira skozi inženiring ter temelji na matematiki. V tem magistrskem delu se bomo osredotočili na raziskovanje različnih robotov, ki so primerni za uporabo v izobraževanju. V prvem delu bomo prikazali robote in njihov namen uporabe skozi čas, nato bomo predstavili pomen vključevanja robotov v šole ter to podkrepili s koncepti konstruktivizma in konstrukcionizma. Cilj naloge je raziskati izobraževalne robote in poiskati konkretne rešitve, kako le-te vključiti v poučevanje začetnikov v programiranju.
Ključne besede: Izobraževalni roboti, poučevanje programiranja, konstruktivizem, konstrukcionizem.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 1337; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

2.
Izzivi pri prehodu iz blokovnega programiranja v tekstovne programske jezike
Tjaša Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali izzive pri prehodu z učenja blokovnega programiranja na tekstovno programiranje v osnovnih šolah. Večina šol v zgodnjem poučevanju programiranja uporablja blokovne sisteme za programiranje, ki so se v dosedanjih raziskavah izkazali za uspešne. V nadaljevanju poučevanja sledi prehod na tekstovne programske jezike, ki se močno razlikujejo od blokovnih. Pri prehodu se učenci in učitelji srečujejo s številnimi težavami, v ta namen pa so razvili tudi veliko možnih rešitev, ki lahko prehod olajšajo. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kateri izzivi in težave se pojavljajo ob prehodu ter kakšni predlogi in rešitve že obstajajo z namenom zmanjševanja teh težav.
Ključne besede: Blokovno programiranje, tekstovno programiranje, programski jeziki, prehod, poučevanje programiranja
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1235; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Uporaba okolja Tynker v zgodnjem poučevanju programiranja
Martin Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali uporabo okolja Tynker kot pripomoček v zgodnjem poučevanju programiranja. Delo v izbranem okolju bomo podkrepili s koncepti konstrukcionizma, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju konceptov programiranja. Delovanje okolja bomo preizkusili na delavnicah za otroke, katerih cilj je poučevanje programiranja. Cilj naloge je ugotoviti, ali je s pomočjo okolja Tynker in uvajanjem konceptov konstrukcionizma, mogoče izboljšati kakovost dela in znanja učencev. Naša opazovanja bomo analizirali in ovrednotili predvsem z vidika kakovosti znanja učencev ter njihovega odnosa do dela.
Ključne besede: Konstrukcionizem, programsko okolje, Tynker, zgodnje poučevanje programiranja
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1488; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici