Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pojem videopedagogika se uporablja v izobraževalnem svetu od konca 20. stoletja. Z izbruhom bolezni covid-19 je priljubljenost videopedagogike doživela hitro rast, saj se je veliko učiteljev odločilo za izdelavo in uporabo videorazlag pri poučevanju v času kriznega poučevanja na daljavo. Razprave in raziskave o ustreznosti in kakovosti videorazlag so posledice njihove obsežne uporabe. Naredili smo pregled literature in določili ključne lastnosti učinkovitih videorazlag z visoko kakovostjo. V magistrskem delu smo se osredotočili na uporabo videorazlag po principu obrnjene učilnice (angl. flipped learning). Ustvarili smo videorazlage, pri katerih smo upoštevali priporočila in smernice za izdelavo videorazlag visoke kakovosti. Glavni cilji pri izdelavi videorazlag so nam bili spodbujanje učencev k aktivnemu učenju, pritegnitev njihove pozornosti in spodbujanje njihove motiviranosti za delo. Izdelana učna gradiva – videorazlage – smo preskusili v Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru po principu obrnjene učilnice. V delu smo predstavili rezultate preskusa in podrobneje predstavili pozitiven vpliv videorazlag, izdelanih po določenih karakteristikah, smernicah in priporočilih, na znanje učencev. Zaključili smo, da so dobro izdelane videorazlage močno učno gradivo, zato želimo spodbuditi učitelje k izdelavi lastnih videorazlag po priporočilih v tem magistrskem delu ali vsaj k uporabi videorazlag drugih avtorjev, seveda ob njihovem kritičnem izbiranju.
Ključne besede: videopedagogika, krizno poučevanje na daljavo, matematika, obrnjena učilnica, videorazlage, zrcaljenje, seštevanje ulomkov, odštevanje ulomkov
Objavljeno v DKUM: 23.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (5,27 MB)

Opis: Na nižji stopnji glasbene šole učenci razvijajo svoje glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja s pomočjo glasbenih izkušenj, učitelj pa je tisti, ki učenca vodi do pridobivanja le-teh. V okviru poučevanja na daljavo so se učitelji spoprijeli s spremembo prakse, ki so je bili do tedaj vajeni. Najbolj drastično se je spremenilo učno okolje, kar je prineslo veliko novih možnosti in izzivov. Medtem ko se klasični pouk v učilnici izvaja sinhrono oziroma sočasno, pouk na daljavo ponuja tudi druge možnosti, kot je na primer asinhrona (časovno neodvisna) izvedba učnega procesa. Ker ključni element pri izobraževanju na daljavo predstavlja kompetentnost pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in njenih orodij ter pripomočkov, nas je v empiričnem delu magistrske naloge zanimalo, ali se zaradi tega dejavnika med učitelji kažejo razlike v izvedbi učnega procesa na daljavo. Ugotovili smo, da se didaktična praksa učiteljev pri obravnavanem vzorcu v večjem deležu ne razlikuje glede na ta dejavnik.
Ključne besede: poučevanje na daljavo, glasbeno izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 1022; Prenosov: 71
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: Pri poučevanju se učitelji nemalokrat zatekajo k uporabi izobraževalnih videoposnetkov. Kljub temu je pandemija covida-19 bistveno spremenila pogled na pomembnost o ustreznosti uporabljenih in ustvarjenih videoposnetkov, ki so v skladu z današnjim napredkom tehnologije. V magistrskem delu smo obravnavali načine vključevanja izobraževalnih videoposnetkov v pouk ter se osredotočili na videorazlage po principu obrnjene učilnice (ang. flipped learning). Posebno pozornost smo namenili smernicam in priporočilom, na podlagi katerih lahko ustvarjamo videorazlage visoke kakovosti, ki imajo pozitiven vpliv na znanje učencev. Predstavili smo osnutek taksonomije videorazlag, s pomočjo katere lahko učiteljem olajšamo izbiro vrste videorazlag za svoje namene poučevanja. Prav tako smo upoštevali in opisali metodike poučevanja učnih vsebin za katere smo videorazlage pripravili. V magistrskem delu smo predstavili izdelane videorazlage in vključili njihove spletne povezave za ogled. Preizkušene so bile v šolski praksi po principu obrnjene učilnice. Navedli smo rezultat učinkovitosti, ki so ga imele izdelane videorazlage na učence in njihovo znanje. Na podlagi rezultatov smo zaznali pozitivne učinke videorazlag, ki ustrezajo opisanim karakteristikam, smernicam, priporočilom in osnutku taksonomije. Rezultat izpolnjuje naša pričakovanja, da trud, vložen v izdelavo in uporabo videorazlag pri pouku, ni zaman. Izdelane videorazlage lahko učencem in učiteljem služijo neštetokrat kot pomoč pri učenju ali poučevanju in nudijo konstantno možnost preurejanja in s tem dopolnjevanja ali nadgrajevanja njihove kakovosti.
Ključne besede: videopedagogika, poučevanje na daljavo, obrnjena učilnica, videorazlage, taksonomija videorazlag, večkotniki, koordinate točk v ravnini, matematika
Objavljeno v DKUM: 28.09.2022; Ogledov: 812; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,84 MB)

Opis: V magistrski nalogi je raziskano, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo v času epidemije covid-19. V prvem poglavju teoretičnega dela so predstavljene značilnosti otrok s posebnimi potrebami ter njihova udeleženost v vzgojno-izobraževalnem procesu. V drugem poglavju se seznanimo z nekaterimi pojmi, povezanimi s procesi pridobivanja znanja, opredeljeno je poučevanje in učenje na daljavo. V tretjem poglavju sta predstavljeni organizacija in izvedba vzgojno-izobraževalnega dela v času dela na daljavo med epidemijo covid-19. V empiričnem delu magistrske naloge je raziskano, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo. Raziskava je izvedena s pomočjo kvalitativne tehnike z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je izveden z osmimi učitelji razredniki oziroma učitelji otrok s posebnimi potrebami. Rezultati nakazujejo, da imajo učitelji tako pozitivne kot negativne izkušnje s poučevanjem na daljavo v času epidemije covid-19. Učitelji navajajo mnoge omejitve, ki so jih doživljali med poučevanjem na daljavo, in še posebej poudarjajo, da je poučevanje otrok s posebnimi potrebami na daljavo kompleksen način poučevanja, zato poučevanje na daljavo ocenjujejo kot neustrezen.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poučevanje na daljavo, epidemija, covid-19
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 1227; Prenosov: 154
Celotno besedilo (2,42 MB)

Opis: Glavni namen magistrskega dela je raziskati potek poučevanja tujega jezika (TJ) na daljavo in v razredu v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ). V teoretičnem delu smo opredelili prednosti in sodobne pristope poučevanja v razredu, vezane na poučevanje TJ na nižji stopnji osnovne šole. Predstavili smo tudi prednosti in vrste poučevanja na daljavo, nato pa smo se osredotočili na poučevanje TJ na daljavo v 1. VIO. Navedli smo digitalne kompetence učitelja, ki poučuje TJ v 1. VIO in predstavili dosedanje raziskave, ki se nanašajo na poučevanje TJ na daljavo na nižji stopnji osnovne šole. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika primerjali poučevanje TJ na daljavo in v razredu v 1. VIO na vzorcu 119 učiteljev tujega jezika (TJ) ter razrednega pouka (RP) z opravljenim izobraževanjem iz poučevanja TJ v otroštvu. Zanimale so nas razlike v odgovorih glede na izobrazbo, delovno dobo učiteljev in glede na regijo, v kateri poučujejo. Rezultati kažejo, da učitelji ocenjujejo kakovost pouka TJ v razredu bolje kot na daljavo. Med učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v pogostosti uporabe nekaterih pristopov pri poučevanju TJ v razredu in na daljavo ter v vključevanju nekaterih učnih vsebin v pouk TJ na daljavo glede na regijo, v kateri poučujejo. Ugotovili smo tudi, da v času poučevanja TJ na daljavo učitelji realizirajo manj učnih ciljev in redkeje vključujejo pesmi, zgodbe, dramatizacijo, didaktične igre ... v primerjavi s poukom v razredu.
Ključne besede: poučevanje v razredu, poučevanje na daljavo, tuji jezik, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1449; Prenosov: 368
Celotno besedilo (1,86 MB)