Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktorska disertacija z naslovom „Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja“ je obravnavala teoretične in praktične vidike uvajanja učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk matematike na razredni stopnji. Glavni cilj raziskave je bil raziskati vlogo matematičnega modeliranja kot orodja za razvijanje matematičnih kompetenc, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena analizi trenutnega stanja ter razvoju programa profesionalnega usposabljanja za učitelje v Sloveniji in na Hrvaškem. Matematično modeliranje je bilo opredeljeno kot proces, ki je vključeval prepoznavanje problemov iz realnega sveta, oblikovanje matematičnih predstavitev, reševanje z uporabo matematičnih orodij ter interpretacijo rezultatov v realnem kontekstu. Raziskava je poudarila, da je bilo matematično modeliranje ključno za povezovanje abstraktnih matematičnih konceptov z realnimi situacijami, kar je spodbujalo ustvarjalnost in reševanje kompleksnih problemov. Kljub njegovi pomembnosti se učenje in poučevanje matematičnega modeliranja v praksi še vedno redko uporablja, zlasti na zgodnji stopnji izobraževanja. V empiričnem delu disertacije se je analiziralo znanje, stališča in pripravljenost učiteljev razrednega pouka za vključevanje učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk. Raziskava je bila dvofazna. V prvi fazi je bila izvedena kvantitativna analiza stanja kompetenc za poučevanje matematičnega modeliranja pri učiteljih razrednega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem. Druga faza je obsegala evalvacijo programa profesionalnega usposabljanja učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji pogosto niso dovolj razumeli konceptov matematičnega modeliranja, kar je omejevalo njihovo uporabo v razredu. Raziskava je izpostavila tudi ovire, kot so pomanjkanje časa, ustreznih virov in strokovnega usposabljanja. Posebna pozornost je bila namenjena razlikam med slovenskimi in hrvaškimi učitelji, pri čemer so bile ugotovljene določene razlike v ravni znanja in pripravljenosti za uporabo modeliranja. Ključen prispevek disertacije je razvoj in evalvacija programa profesionalnega usposabljanja za učitelje. Program je vključeval prilagojene delavnice, ki so spodbujaleii uporabo nalog matematičnega modeliranja v učilnici, in se temeljil na kombinaciji teoretičnih razlag in praktičnih vaj. Evalvacija programa je pokazala pozitivne učinke na kompetence učiteljev in motivacijo za uvajanje modeliranja v pouk. Raziskali smo tudi učinke na učence, kjer smo merili vpliv na reševanje besedilnih nalog in sposobnost matematičnega modeliranja, pri čemer so rezultati pokazali pozitivne učinke. Disertacija zaključuje, da je za učinkovito vključevanje matematičnega modeliranja v pouk potrebna sistemska podpora, vključno z dodatnim strokovnim usposabljanjem učiteljev, razvojem učnih gradiv ter spremembami v kurikulumu. Poudarja tudi potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi omogočile globlji vpogled v vplive matematičnega modeliranja na učenje in poučevanje.
Ključne besede: Hrvaška, matematično modeliranje, poučevanje matematike, razredni pouk, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (5,18 MB)

Opis: V zadnjem desetletju smo priča velikim tehnološkim, družbenim in socialnim spremembam. Razlike med posamezniki v družbi so vse večje in kapitalizem počasi, a vztrajno spreminja človeške vrednote. Otroci so najbolj ranljivi deležniki te družbe, zato jim je potrebno zagotoviti kvalitetno vzgojo in izobraževanje. Vloga predmetnega učitelja v sodobni šoli je zato zelo odgovorna. Zahteva redno refleksijo lastne prakse in načrtovanje izboljšav. Ob tem pa zahteva še vseživljenjsko izobraževanje in vključevanje novosti v pedagoški proces. Prispevki v monografiji obravnavajo različne vidike izobraževanja na predmetni stopnji: varnostni vidik poučevanja kemije, ustvarjalnost in njeno povezavo s tehniškim izobraževanjem in skrb za pozitivno učno klimo pri pouku biologije. Aktualne teme so namenjene predmetnim učiteljem naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike ter študentom, ki se za ta poklic izobražujejo.
Ključne besede: predmetni učitelj, varnost pri pouku kemije, ustvarjalnost, pozitivna učna klima in avtentično poučevanje matematike
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 756; Prenosov: 118
Celotno besedilo (5,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Enačbe in neenačbe so kot učna snov nekaj posebnega, drugačnega. Dosedanje računanje z znanimi členi in s preprostimi računskimi operacijami v množici naravnih števil zamenjajo neznani členi. Učenci se sicer na malce drugačen način srečujejo z enačbami in tudi z neenačbami že od prvega razreda naprej.Preskok pa se zgodi ravno v 4., še bolj pa v 5. razredu, ko v računih enačb dotlej t. i. »manjkajoči člen« (☐) zamenja neznanka (x). Spoznali smo, da matematika ni le računanje na pamet in da se z napredovanjem v višje razrede osnovne šole tudi matematične naloge – njihova zahtevnost in pristop do reševanja teh nalog, spreminjajo in stopnjujejo.
Ključne besede: Enačba je matematični zapis, kjer sta izenačena dva izraza. Izraza med seboj ločuje enačaj. Izrazu levo od enačaja pravimo leva stran enačbe, izrazu desno od enačaja pa desna stran enačbe. Neenačba je matematični zapis, pri katerem ugotavljamo velikostni odnos med dvema izrazoma, ki ju ločuje neenačaj. Rešitve neenačbe so vsa števila, ki jih lahko izberemo za neznanko in se neenakost leve in desne strani neenačbe ohrani. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala kot pedagoški eksperiment. . Raziskava je vključevala eksperimentalno skupino in kontrolno skupino, pri čemer je v eksperimentalni skupini poučevanje matematike potekalo preko uporabe i-učbenika Enačbe in neenačbe, pedagoški eksperiment, i-učbenik.
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 8141; Prenosov: 741
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: V osrednjem delu magistrske naloge so predstavljene strategije za odštevanje in didaktični pripomoček 10-okvir, s katerim učenci vizualizirajo števila –vizualizacija jim namreč omogoča učinkovito miselno računanje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati evalvacije metodične poti, katere namen je bil preveriti, ali strategije odvzemi skozi 10, dvojčki in dodaj skozi 10 ter pripomoček 10-okvir pomembno učinkujejo na uspešnost odštevanja. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo razlike v uspešnosti odštevanja glede na predstavljene strategije. Raziskava je potekala na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev 2. razreda, ki so bili razdeljeni v eksperimentalno in kontrolno skupino. Podatki so bili zbrani s preizkusom znanja, ki je bil sestavljen iz nalog objektivnega tipa z enim kratkim odgovorom (računom). Zbrani podatki so bili obdelani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Izkazalo se je, da miselne strategije in 10-okvir statistično pomembno vplivajo na krajši čas priklica temeljnih dejstev odštevanja, pri čemer se njihov vpliv na število napak ne kaže. Učenci eksperimentalne skupine so končni preizkus znanja reševali krajši čas kot začetni preizkus, prav tako pa so preizkus rešili hitreje od učencev kontrolne skupine. Pri končnem preizkusu med učenci ni bilo razlik v številu napak. Učenci eksperimentalne skupine so končne napake sicer zmanjšali, vendar ne statistično značilno. Glede na preizkus razlik v uspešnosti strategij se je pokazalo, da le-teh ni, se pa kaže tendenca večje uspešnosti pri izrazih, kjer uporabljamo strategijo odvzemi skozi 10. Očiten je tudi napredek pri izrazih, kjer uporabljamo strategijo dvojčki, kar raziskovalci pripisujejo konkretni reprezentaciji strategije.
Ključne besede: didaktika matematike, razredna stopnja, računske operacije, poučevanje strategij
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 1808; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1,83 MB)