Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča, namen: Epilepsija velikokrat pri otroku vpliva na kakovost življenja. Predvsem na psihološke, socialne in poklicne elemente. Gre za bolezen, ki prizadene možgane. Namen zaključnega dela je raziskati, kako lahko medicinska sestra izboljša otrokovo delovanje v okolju ter kateri so negovalni problemi, ki vplivajo na vsakodnevne aktivnosti življenja dečka. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katerega je bil izveden intervju odprtega tipa. Vprašanja za intervju smo sestavili po funkcionalnih vzorcih obnašanja Marjory Gordon. V raziskavi je sodeloval deček z epilepsijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejši problemi s katerimi se srečujejo otroci z epilepsijo strah pred nesprejetostjo v družbi, šoli, strah pred utopitvijo, nevarnost padcev, telesna prizadetost ter nepoučenost o diagnozi epilepsije. Prav tako smo ugotovili, da se otroci z epilepsijo še vedno težje vključijo v družbo, kot ostali, ki nimajo nobenih zdravstvenih težav. Diskusija in zaključek: Epilepsija se največkrat pojavi v otroštvu in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Stiske, ki spremljajo otroke in starše, so dolgotrajne in zahtevajo posebno obravnavo, zato morata družina in družba sprejeti otroka z epilepsijo kot celoto in ne kot osebo, ki ima omejitve.
Ključne besede: zdravstvena nega, prva pomoč, ketogena dieta, zdravstveno vzgojno delo, poučevanje staršev
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 2736; Prenosov: 305
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Ključne besede: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1800; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga govori o promociji zdrave in odgovorne spolnosti med mladostniki. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava, ki sem jo opravila temelji na kvantitativni metodologiji. Inštrument empiričnega dela je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 anketnih vprašanj. Razdelila sem 100 anketnih vprašalnikov. Število 100 smo izbrali za lažjo preglednost in procentualni izračun. Vsi vrnjeni vprašalniki so bili izpolnjeni pravilno. Podatki so bili statistično obdelani v računalniškem programu Excel ter ponazorjeni z grafi v programu Word. Rezultati: K naši raziskavi je s sodelovanjem pripomoglo 100 mladostnikov starih med 15 in 19 let. Od tega je 80% anketiranih že spolno aktivnih. S temo varne in odgovorne spolnosti se največkrat prvič srečajo v šolah in doma. V šoli se je prvič seznanilo z omenjeno temo 59%, doma pa 32% anketiranih. 71%, kar je večina mladih, ki smo jih anketirali, meni, da se zaveda posledic, ki jih lahko prinaša neodgovorna spolnost. Na to kaže tudi to, da se 80% od spolno aktivnih anketirancev redno zaščiti med spolnim odnosom. Diskusija in zaključek: Večina mladih, ki smo jih anketirali je s svojim znanjem in možnostjo dostopa do informacij o varni spolnosti zadovoljna. 59% anketiranih je že prisostvovalo pri učenju in promociji zdrave in odgovorne spolnosti. To pomeni, da malo manj kot polovica anketiranih mladih še nikdar ni prisostvovala pri takšni promociji, da bi bilo nujno vključiti promocijo zdrave in odgovorne spolnosti kot obveznost v mladostnikovo življenje, pa naj bo to v šoli, sistematskem pregledu ali kje drugje, kamor najstnik zagotovo zaide. S tem bi ozaveščenje glede pomembnosti odgovorne spolnosti med mladimi še povečali.
Ključne besede: spolna vzgoja, poučevanje, kontracepcija, varstvo reproduktivnega zdravja, obdobje mladostništva. 
Objavljeno v DKUM: 15.11.2019; Ogledov: 1714; Prenosov: 361
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Komunikacija je kakršnokoli verbalno ali neverbalno vedenje, ki ga zazna neka druga oseba. Namen magistrske naloge je proučiti komunikacijski proces v šoli in v povezavi s komunikacijo proučiti učenje angleškega jezika ob študiju relevantne strokovne literature in raziskati, kako poteka poučevanje angleškega jezika v šoli. Cilji magistrske naloge so proučiti modele komunikacijskega procesa v šoli; oblike komunikacije; komunikacijske kompetence učitelja; zgodovino učenja tujih jezikov. V magistrski nalogi je bila izvedena raziskava z namenom raziskati, kako poteka poučevanje angleškega jezika v šoli. Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda dela – anketa. Anketiranje je potekalo elektronsko preko odprto kodne aplikacije za spletno anketiranje 1ka.si. V raziskavi je bilo vključenih 43 učiteljic tujega jezika iz goriških osnovnih šol. Starostna struktura anketiranih se giblje od 31 do 55 let. Največ, kar 35 anketiranih, ima končano univerzitetno izobrazbo. Največ, kar 10 anketiranih, ima 21 let delovne dobe. Iz rezultatov je razvidno, da učitelji/učiteljice pri pouku, da bi si učenci snov hitreje zapomnili, pogosto uporabljajo gibanje – neverbalno komunikacijo. Zaključimo lahko, da je verbalna komunikacija enakovredna neverbalni komunikaciji. V 65,1 % dobijo učitelji od učencev pričakovane informacije. Učiteljeva vloga pri poučevanju angleškega jezika je zelo pomembna v 51,2 % in pomembna v 48,8 %. Nihče od učiteljev ni izrazil mnenja, da njegova vloga pri učenju angleškega jezika ni pomembna ali je srednje pomembna. 81,4 % anketiranih meni, da imajo učni materiali pomembno vlogo pri poučevanju angleškega jezika. Vsi anketirani trdijo, da ima uporaba gibalnih iger, pesmi, zgodb in predstavitev besedišča pri pouku prednosti pri poučevanju.
Ključne besede: Komunikacija, komunikacijski pristop, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1837; Prenosov: 293
Celotno besedilo (561,43 KB)

Opis: V teoretičnem delu so predstavljeni vidiki, ki učitelja usmerjajo k odločitvi za vrsto nagrajevanja in kaznovanja; to so vzgojni stili, tehnike vodenja razreda, postavljanje mej ter druge učiteljeve kompetence. Obravnavane so različne tehnike nagrajevanja in kaznovanja. Predstavljene so tudi osnove montessori pedagogike, njen pogled na nagrajevanje in kaznovanje ter nekaj izhodišč o šolanju na domu v Sloveniji, saj se naloga osredotoča na analizo podobnosti in razlik v uporabi nagrad in kazni pri različnih načinih šolanja šoloobveznih otrok. V empiričnem delu je na podlagi polstrukturiranih intervjujev predstavljeno, kako se nagrajevanje in kaznovanje razlikuje glede na obliko izobraževanja; primerjava, podobnosti in razlike odgovorov učiteljev, ki poučujejo v javni osnovni šoli, Montessori osnovni šoli ter učiteljev, ki poučujejo v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status izobraževanja na domu. V raziskavo je bilo vključenih osem učiteljev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji iz našega vzorca v javnih osnovnih šolah zastavljenih več pravil, katera postavljajo skupaj z učenci, medtem ko imajo učitelji v šolah, kjer poučujejo po Montessori pedagogiki pravil manj, so vnaprej zastavljena in bolj splošno oblikovana. Večina učiteljev iz vzorca ima vnaprej zastavljen načrt nagrajevanja in kaznovanja. Učitelji, ki poučujejo po montessori pedagogiki, namesto nagrad in kazni uporabljajo metodo naravnih posledic, pri kateri izhajajo iz posameznika in situacije, zato so tudi bolj prilagodljivi. Zaradi istega razloga kazni in nagrade izrekajo tam, kjer se je dejanje izvršilo, medtem ko jih učitelji javnih šol izrekajo izključno pred sovrstniki. V nagrajevanje in kaznovanje vključujeta starše v največji meri učitelja, ki poučujeta v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status šolanja na domu. Ugotovitve kažejo, da nihče izmed intervjuvancev ne uporablja metode žetoniranja. Pojmovanje graje kot kazni in pohvale kot nagrade se od učitelja do učitelja razlikuje, prav tako se razlikuje mnenje o pomembnosti nagrade in kazni v razredu. Vsi učitelji pa so bili enotnega mnenja, da je pomembno, da v razredu prevladuje pozitivno vzdušje.
Ključne besede: nagrajevanje, kaznovanje, osnovna šola, montessori pedagogika, poučevanje na domu
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1630; Prenosov: 346
Celotno besedilo (803,36 KB)