Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mikavna se zdi ideja o brezpogojnem mesečnem dohodku, ki bi zagotavljal nek temelj za preživetje, to je univerzalni temeljni dohodek. Vendar se z vsako inovativno zamislijo in predvsem z vsako korenito spremembo v kakršen koli sistem, pa naj bo ta ideja še tako dobra, pojavijo dvomi o uspešnosti uvedbe in nasprotniki te ideje. Kakšen vpliv bi imel brezpogojno zagotovljen mesečni dohodek na delovno motivacijo prejemnikov in od kod bi se črpala denarna sredstva za financiranje takšnega transferja? In kakšni sta podpora in ozaveščenost Slovencev o univerzalnem temeljnem dohodku? To so bila izhodiščna vprašanja naše raziskave, ki smo jih podrobno raziskali. V vsaki krizi se iščejo revolucionarne ideje, katere bi nas lažje popeljale iz hudih časov, takrat so ljudje nezadovoljni in hrepenijo po spremembah. S pojavom novega koronavirusa, virusa dihalnih obolenj, ki se je v zelo kratkem času razširil po vsem svetu in razvil v pandemijo, zaradi katerega so se ustavila tudi največja gospodarstva in so na preizkušnji marsikateri zdravstveni sistemi, so se razprave o uvedbi UTD ponovno pojavile. Kljub temu da prve razprave o UTD izvirajo že iz 16. stoletja, se je ozaveščenost o UTD v zadnjih letih izboljšala, ponovno pa je zacvetela ideja o uvedbi UTD. Zaradi dogajanj v gospodarstvu, ki so posledica pandemije, so nas zanimali tudi učinki vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omilitve posledic vpliva novega koronavirusa na gospodarstvo in zdravstvo, in učinki teh ukrepov na zasebno potrošnjo. V Sloveniji so v okviru teh ukrepov uvedli mesečni temeljni dohodek, pri katerem vidimo podobnosti z univerzalnim temeljnim dohodkom, kljub temu da je pogojen in ga prejemajo le nekateri upravičenci, v primeru da sami izpolnijo in oddajo vloge za prejemanje mesečnega temeljnega dohodka. V okviru naše raziskave smo od upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka želeli izvedeti, kaj jim je pomenilo prejemanje tega dohodka. Zanimalo nas je tudi, ali je imel mesečni temeljni dohodek vpliv na njihovo mesečno premoženje in odnos do dela, kako je vplival na njihovo zasebno potrošnjo in ali so zaradi prejemanja tega dohodka bolj podvrženi k zagovarjanju uvedbe UTD. Po drugi strani nas je zanimala uspešnost različnih pilotnih projektov o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki so se skozi čas izvajali po vsem svetu, predvsem, v kakšni obliki oziroma višini se je izvedba UTD do sedaj izkazala za najbolj uspešno in kje. Seveda ima največji učinek na uspešnost oziroma neuspešnost in na vse argumente nasprotnikov višina uvedenega UTD. Zagovorniki so mnenja, da bi bil UTD v višini, ki bi zagotavljala vsaj osnovno preživetje, najuspešnejši. Vendar se zavedajo vseh ovir in so v večini mnenja, da se uvedba izvede postopno, prvotno v nižjem znesku. Iz naše raziskave smo od anketirancev izvedeli, kakšna višina UTD se jim zdi najprimernejša, za kaj bi ta znesek, če bi ga prejemali vsak mesec, v večini porabili in kako bi se spremenil njihov odnos do dela in izobraževanja.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, mesečni temeljni dohodek, zasebna potrošnja, delovna motivacija, kakovost življenja, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1146; Prenosov: 174
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: Sodobnim slovenskim potrošnikom v današnjem času hitra, napredna tehnologija, mediji in globalizacija, omogočajo dostop do velike količine informacij v relativno kratkem času. Tako le-ti postajajo vse bolj osveščeni na različnih področjih, še posebej veliko pozornosti pa polagajo zdravemu načinu življenja in prehranjevanja, kar se odraža tudi v njihovih preferencah in nakupnem procesu. V zadnjem desetletju postajajo tabu teme tudi meso, vidik vplivov mesa na zdravje ljudi, škodljivosti živinoreje na okolje, neetičnost vzreje živine, v letu 2019 pa smo lahko veliko slišali tudi o aferah z mesom. Vse to se odraža na mišljenju in preferencah potrošnikov pri prodaji mesa. Tako bo namen našega diplomskega projekta analizirati morebitne vplive na preference in obnašanje slovenskih potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov. V prvem delu diplomskega projekta je predstavljena teoretična podlaga treh področij, tj. veganstva oz. vegetarijanstva, ozaveščanja o zdravi prehrani ter vpliva medijev, ki na podlagi oglaševanj pa tudi skozi različne informativne prispevke oblikujejo mnenja oziroma preference sodobnih slovenskih potrošnikov v procesu nakupa mesa in mesnih izdelkov. V nadaljevanju sledi analiza omenjenih dejavnikov na podlagi primarnih podatkov, in sicer anketnega vprašalnika in intervjuja z enim izmed direktorjev podjetja Jagros d.o.o. Le-ti nam pomagajo priti do zaključka, v kolikšni meri teoretično predstavljeni vidiki dejansko prispevajo oziroma vplivajo na izbiro in količino nakupov mesa in mesnih izdelkov pri slovenskih potrošnikih.
Ključne besede: potrošnja mesa, vplivi na preference potrošnikov, kakovost, lokalnost, ekološkost, brez GSO, veganstvo, vegetarijanstvo, zdravje, skrb za okolje, mediji, afere z mesom, oglaševanje mesa
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1467; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1000,97 KB)

Opis: Ker resnosti okoljskih problemov postajajo del vsakdanjika, ter se jih čedalje bolj vsak posameznik zaveda, posledično prihaja v ospredje tudi okolju prijazen način življenja. Veliko vlogo pri okolju prijaznejšemu načinu življenja pa ima potrošnja oziroma nakupne odločitve posameznikov. Ker okolju prijazno nakupno vedenje predstavlja osnovo okolju prijaznega življenjskega sloga, smo se odločili za raziskavo potrošnikovega zavedanja se o resnosti okoljskih problemov, usmerjenosti potrošnika v nakup zelenega izdelka ter pripravljenosti plačati več za eko-označen izdelek. Pristop k zastavljenemu delu pa se nanaša na že raziskovan problem, ki ga je raziskal M. Vrbič, leta 2006, v svoji diplomski nalogi, tako smo v večjem delu raziskave delali primerjavo rezultatov med letoma 2006 in 2019. Z kvantitativno metodo, povzeto anketo Vrbiča (2006), smo za raziskavo dobili strukturo anketirancev, s katero smo se izredno približali strukturi anketirancev iz leta 2006, kar nam je omogočilo dobro primerjavo. Ugotovili smo, da se trend zelenega potrošnika veča. Ljudje dobijo v večji meri, kot do leta 2006, ogromno različnih informacij o aktualnih okoljskih problemih skozi medije in socialna omrežja, posledično so bolje informirani o tem, kako pomembno je okolju prijazno vedenje in sledenje trendu zelenega potrošnika. Vse bolj se odločajo za nakupe zelenih izdelkov oziroma izdelkov z eko oznako, ki jim je v nakupnih situacijah pomembna. Vse to nakazuje na povezanost večanja trenda zelenega potrošnika s širjenjem in večanjem zelenega marketinga oziroma svetovnega trga zelenih izdelkov.
Ključne besede: zeleni potrošnik, zeleni izdelki, eko-oznaka, potrošnja, okolju prijazno vedenje
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 1313; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: Odkar ljudje proizvajamo dobrine, jih tudi porabljamo in trošimo. Medtem ko se nekateri posamezniki za nakupe dobrin odločajo popolnoma racionalno, mnogi drugi potrošnjo uporabljajo za dokazovanje moči, hkrati pa si želijo ali pridobiti ali utrditi svoj ugled. Pozornost vzbujajoča potrošnja se dolgo ni obravnavala kot relevantna ekonomska tema, svoj preboj pa je doživela na prelomu iz 19. v 20. stoletje z izdajo knjige o vpadljivi potrošnji Thorsteina Veblena. Če je do takrat v ekonomski teoriji veljalo, da se potrošniki pri nakupih dobrin obnašajo racionalno, je Veblen to razlago ovrgel. Vse več potrošnikov se namreč o nakupih odloča glede na mnoge druge dejavnike, ki nanje vplivajo bodisi iz družbe ali širše okolice. Motive, ki spodbujajo vpadljivo potrošnjo, je raziskovalo že veliko ekonomistov, v našem delu pa smo dali poudarek raziskovanju pozornost vzbujajoče potrošnje med študenti. Kot temelj našega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskav Sundie in drugih (2011) ter Sirong (2016). Podobno kot Sirong (2016) smo ugotovili, da so pri študentih motivi, kot so dokazovanje in vpliv vrstnikov, prisotni v manjši meri kot na primer motivi investiranja vase, kakovost luksuznih izdelkov ter kupovanje luksuznih dobrin ob posebnih priložnostih. S svojo raziskavo smo prav tako ugotovili, da se anketirani študenti sicer poslužujejo pozornost vzbujajoče potrošnje, vendar ne pri vseh kategorijah izdelkov. V največji meri jo lahko opazimo v kategoriji mobilnih telefonov in potovanj.
Ključne besede: Thorstein Veblen, potrošna funkcija, pozornost vzbujajoča potrošnja, signalizacija
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1286; Prenosov: 127
Celotno besedilo (882,59 KB)

Opis: V diplomskem seminarju predstavimo dejavnike potrošnje gospodinjstev v Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Opredelili smo gospodinjstvo, dohodek, potrošnjo in časovno uvrstili ter predstavili nekatere najbolj popularne potrošne funkcije. Razumevanje potrošnje smo nadgradili z izbranimi hipotezami vedenjske ekonomije, ki za razliko od standardnih potrošnih funkcij zavračajo predpostavko o racionalnem potrošniku. Za izbrane države, tj. Italijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, predstavimo gibanje potrošnje in dohodka ter opredelimo rezultate izbranih empiričnih študij o dejavnikih potrošnje. Kot prvi dejavnik potrošnje analiziramo učinke premoženja na potrošnjo, osredotočimo se predvsem na učinke sprememb na potrošnjo iz naslova premoženja nepremičnin in finančnega premoženja. Kot drugi dejavnik potrošnje predstavimo odzive gospodinjstev na dohodkovne spremembe. Glede na predpostavke hipoteze permanentnega dohodka naj bi bili odzivi na dohodkovne spremembe homogeni, vendar na podlagi izbranih empiričnih raziskav ugotavljamo, da so odzivi gospodinjstev na dohodkovne spremembe heterogeni.
Ključne besede: potrošnja gospodinjstev, vpliv premoženja na potrošnjo, dohodkovni šoki.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 1458; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,57 MB)