| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OTROCI KOT POTROŠNIKI
Nina Prosen, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je pred Vami, obravnava vprašanje, če so otroci, ko so postavljeni v vlogo potrošnika, resnično tako zavarovani, kot to določa Ustava Republike Slovenije v 56. členu. Otrokove želje in mnenja so postali pomemben dejavnik pri sooblikovanju potrošniških odločitev v družinah. Otroci postanejo potrošniki že v rosni mladosti. Zato je neprecenljivega pomena, kakšne vzgoje so otroci in mladostniki deležni v okviru družine in kasneje v šoli. Na otrokove želje vplivajo potrošniška socializacija, socialno - ekonomsko in kulturno ozadje in nakupovalne navade družine, staršev in sorojencev, vrstnikov in okolja, otrokova starost, njegove lastne izkušnje z določenimi proizvodi ter kako velik vpliv pusti nanj nepopustljivo privlačno oglaševanje določenih proizvodov. Diplomsko delo našteva nevarnosti, ki grozijo otrokom kot potrošnikom in predlaga rešitve. Nevarne so lahko igrače. Da bi otrokom zagotovili varnost, ko se igrajo, morajo igrače zadostiti določenim zahtevam. Nevarna (nezdrava) je lahko hrana. Z oglaševanjem in trženjem hrane se ne sme zavajati otrok, zlasti pa se ne sme izkoriščati njihove medijske lahkovernosti. Otrokom moramo privzgojiti zdrav življenjski slog, saj je dejstvo, da lahko zdrava prehrana izboljša koncentracijo in sposobnost učenja. Nevaren je lahko internet (zasvojenost, piratstvo, nasilje, nadlegovanje, pornografija, verodostojnost informacij, nezakonite vsebine). Internet je za današnje otroke in mladino realen del življenja, a realne so tudi neprijetnosti in nevarnosti, ki prežijo v njegovem virtualnem svetu. Nevarni so lahko mobilni telefoni. Spremenili so način družabne interakcije. Tudi med otroki in mladimi. Starši moramo poskrbeti, da otroci niso izpostavljeni potencialno nevarnim sporočilom ali nevarnostim tistih, ki izkoriščajo anonimnost tehnologije, da ogrožajo otroke in mlade. Nevarne so lahko vsebine po televiziji (nasilje, pornografija, navidezna resničnost). Nekatere vsebine so zakonsko omejene.
Ključne besede: otrok kot potrošnik, potrošništvo, varstvo potrošnikov, nevarne igrače, nezdrava hrana, nevarna raba interneta, nevarna raba mobilnih telefonov, neprimerne vsebine po televiziji
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2545; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (420,15 KB)

3.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 3054; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
POTROŠNIŠTVO IN FENOMEN MODNEGA OUTLETA
Eva Ogrizek, 2012, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o potrošništvu in potrošnji, le redkokdaj zasledimo pojem outlet. Družboslovje tega področja do sedaj še ni raziskalo, čeprav je danes ta fenomen prodaje že kar razširjen in bi težko rekli, da gre za novost. Tudi ko govorimo o tržnih raziskavah, tega pojma ne zasledimo. Zdi se, kot da ta maloprodajni format nikogar ne zanima. Namen raziskovanja diplomske naloge je umestiti pojem outleta v množično potrošnjo. Naloga se osredotoča na trgovine z oblačili, ki ponujajo blago blagovnih znamk srednjega cenovnega razreda. Blago v outletih torej ni produkt blagovnih znamk najnižje kakovosti, po drugi strani pa se v outletih le redko prodaja blago najprestižnejših imen in najvišje kakovosti. Kaj je outlet, definicije, razlage in utemeljitve tega pojma pojasnjuje drugi del diplomske naloge, medtem ko se prvi osredotoča na vzroke, zaradi katerih se človek oblači, in zakaj se oblači, kot se oblači. V nadaljevanju prvega dela pa je govora o modi in o tem, zakaj človek sledi modi in kateri so družbeni razredi, ki jo dejansko najbolj spremljajo. V poglavju o potrošništvu so opisani in pojasnjeni razlogi, zakaj človek nakupuje; kaj ga vodi v nakupne odločitve in zakaj se pri tem obnaša, kot se. Glavna značilnost outlet trgovin je ta, da so navadno umeščene na oddaljene in tako tudi manj dostopne lokacije. Na ta način ne konkurirajo drugim trgovinam, ki prodajajo blago po normalnih cenah. Za potrošnika to pomeni, da se za obisk teh prodajaln odloča zavestno in v naprej načrtuje obisk.
Ključne besede: outlet, nakupovalna središča, moda, potrošništvo, obleka, stil, kupec, prodajalna
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1666; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (394,88 KB)

5.
DIGITALNI MEDIJI IN LEPOTNI IDEALI
Tadeja Godec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja tehnološke perspektive množičnih medijev in njihove zmožnosti reprezentacije idealne lepote. Vsebuje tudi razlago podob telesa in človeške identitete v potrošniški družbi glede na oglaševalske prakse. V analizi so predstavljene naslovnice revije Vogue, ki prikažejo, kako se je odnos človeka do teles spreminjal glede na razvoj množičnih medijev, reprezentacijskih tehnologij in potrošništva.
Ključne besede: DIGITALNI MEDIJI, LEPOTA, POTROŠNIŠTVO, OGLAŠEVANJE, VOGUE
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 1167; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

6.
POVEZAVA MED NARCISIZMOM KOT OSEBNOSTNO POTEZO IN POTROŠNIŠKIM VEDENJEM
Ines Dreo, 2015, magistrsko delo

Opis: Narcisizem večina virov definira kot previsok interes za lasten videz in sposobnosti, potrošniško vedenje pa kot posvečanje pretirane pozornosti materialnim dobrinam. Govora je torej o dveh ekstremih vedenja. Namen te strokovne magistrske naloge je bil s teoretičnega vidika raziskati, kaj je narcisizem kot osebnostna poteza, kaj je narcisistična osebnostna motnja oz. narcisistična osebnostna struktura, na kak način se eno in drugo kaže, kaj pomeni pojem (sodobno) potrošniško vedenje in empirično preveriti ali med narcisizmom kot osebnostno potezo in potrošniškim vedenjem obstaja povezava, ter na kak način se potrošniško vedenje kaže pri osebah z narcisistično osebnostno motnjo oz. strukturo. Izvedena je bila empirična raziskava s testom NPI (Narcissistic Personality Inventory) in Anketo o potrošniških navadah na vzorcu večjem od 300 oseb. Prav tako pa je bil izveden polstandardiziran intervju z osebo, ki ima nagnjenje k narcisistični osebnostni strukturi. Rezultati so pokazali, da med narcisizmom kot osebnostno potezo in potrošniškim vedenjem obstaja srednje močna korelacija (.30). Pokazala se je tudi kavzalnost preko enosmerne regresije. Intervju ni pokazal nagnjenosti k bolj potrošniškemu vedenju, vendar pa je bil tudi vzorec izredno majhen in ne-reprezentativen. Naloga je uporabna kot bogat vir informacij o narcisizmu in potrošniškem vedenju ter kot empiričen argument v prid hipoteze, da med tema dvema pojmoma obstaja povezava.
Ključne besede: narcisizem, potrošniško vedenje, sodobno potrošništvo, narcisistična osebnost, postmodernizem
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 1305; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (508,00 KB)

7.
Družba spektakla kot temeljni oblikovalec osebnosti in psihopatologij sodobnega človeka
Jernej Auer, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami je sestavljeno iz treh delov. Prvi del zaobsega kratek zgodovinski pregled razvoja Guy Debordove misli in njegove Situacionistične Internacionale. Bralec se v prvem delu sreča z osnovnimi termini ter filozofsko konstrukcijo, ki tvori idejo družbe spektakla. Družba spektakla je obrazložena tako iz vidika akcij revolucionarjev (détournement), kot tudi različnih pojavnih oblik (skoncentrirana, difuzna in integrirana oblika) ter njenih osnovnih karakteristik (večna sedanjost, nenehna tehnološka inovacija, skrivnostnost, popačena realnost itd.). V drugem delu se preide nekoliko bližje posamezniku, ki prebiva v omenjeni družbi in se ga proučuje iz antropološke/darvinistične perspektive, vpliva izobraževalnega sistema, potrošništva, medijske manipulacije ter drugih faktorjev. V tem delu se želim dokopati do ugodnih zunanjih pogojev ter posameznikovih nagnjen in šibkosti, ki vzajemno poustvarjajo ugodno podlago za pojav in obstoj družbe spektakla. V tretjem delu se diplomsko delo popolnoma osredotoči na psihodinamiko, ki se poustvarja v slehernem posamezniku, kot odraz poprej opisane družbe . Podrobneje sta razdelani antisocialna in narcisoidna osebnostna motnja. Zavedajoč, da gre v obeh primerih za klinične kategorije se položaj posameznika raziskuje tudi iz drugih vidikov in pristopov, ki vključujejo vseprisotno skrb za status, nasilje, razrahljane medčloveške odnose, filozofijo denarja itd.. Tretji del vključuje tudi kritiko konvencionalnih psihiatrično/psiholoških pristopov, farmacevtske industrije in DSM zbornika, ki s pretirano individualno znanstvenim pristopom, zanemarjajo splošno družbeno klimo kot eno glavnih povzročiteljic omenjenih osebnostnih motenj. Na tak način se za ceno profita in gospodarske koristi peščice, celotno odgovornost prevali na posameznika samega, ki je popolnoma nezaščiten in izpostavljen družbi, ki kar kliče po rušenju duševnega in telesnega zdravja. Kritična psihologija ter kriminologija vidita rešitev v socialnem inženiringu, pravo je v končni fazi zgolj orodje v rokah kapitala, ki legalizira škodljive prakse ob tem, ko se posameznik kot vrtavka odbija od zunanjih in notranjih preprek, vrtincev in orkanov.
Ključne besede: Guy Debord, Situacionistična Internacionala, družba spektakla, antropološke predispozicije, izobraževanje, potrošništvo, medijska manipulacija, antisocialna osebnostna motnja, narcisoidna osebnostna motnja, farmacevtska industrija, DSM zbornik, kritična psihologija, kritična kriminologija
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 750; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (932,10 KB)

8.
Zavedanje potrošnikov o posledicah pretirane potrošnje papirja na okolje
Anja Poznič, 2018, magistrsko delo

Opis: Sodobno potrošništvo povzroča pretirano izkoriščanje naravnih virov in onesnaževanje okolja, kar vpliva tudi na papirno industrijo. Namen naloge je bil poiskati odgovor na vprašanji, če se slovenski potrošniki zavedajo posledic pretirane potrošnje papirja na okolje in ali jih posledice skrbijo. V nalogi je predstavljeno potrošništvo, pridelava in poraba papirja, vpliv prevelike potrošnje papirja na okolje in kakšna je stopnja zavedanja o tem med potrošniki. Na podlagi rezultatov opravljene lastne empirične raziskave lahko sklepamo, da se ljudje v Sloveniji zavedajo posledic pretirane potrošnje papirja na okolje ter kažejo visoko stopnjo zaskrbljenosti zanj, kar je pogojeno tudi s spolom, starostjo in izobrazbo.
Ključne besede: prekomerno in trajnostno potrošništvo, negativne posledice potrošništva, zavedanje potrošnikov o posledicah pretirane potrošnje papirja na okolje, informiranje o okoljskih težavah
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici