| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv potrošniške družbe na vzgojo otrok
Anja Železnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Vpliv potrošniške družbe na vzgojo otrok« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem potrošniške družbe, njeno spreminjanje skozi leta in vpliv na vzgojo predšolskih otrok. Predstavili smo medije, njihov vpliv, podrobneje pa smo pregledali vpliv oglasnih sporočil na otroka, kako jih otrok dojema in kako zaščititi otroke pred iluzijami, ki jih prikazujejo. Dotaknili smo se vrednot, predvsem materialnih, nato smo predstavili pojem denarja, njegov pomen in uporabnost ter navedli, zakaj je pomembno, da je otrok udeležen v družinskem gospodarjenju z denarjem. Opredelili smo tudi, kakšen pomen ima žepnina in kdaj naj bi jo lahko otrok začel prejemati. Teoretični del je okrepljen tudi s smernicami za starše, kako lahko vplivajo na svojega predšolskega otroka, da bo postal objektiven in kritičen potrošnik v sodobni družbi. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverili, kateri dejavniki najbolj vplivajo na nakupne želje predšolskih otrok, ali starši že uvajajo predšolske otroke v proces nakupovanja, ali predšolski otroci že dobivajo žepnino ter ali starši dopustijo svojim otrokom upravljati z denarjem. V anketi je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok, ki so stari od enega do šest let. Dobljene podatke smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično. Ugotovili smo, da so vrstniki in televizijski oglasi tisti, ki najbolj vplivajo na otrokove želje po nakupu, da nekateri predšolski otroci že sodelujejo pri nakupovanju in da večina predšolskih otrok ne prejema žepnine.
Ključne besede: potrošniška družba, predšolski otrok, mediji, denar, žepnina
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 850; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (860,58 KB)

2.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN POTROŠNIŠKA DRUŽBA
Jasna Žnidarec, 2016, diplomsko delo

Opis: Motiv za diplomsko delo je bilo soočenje z (nekaterimi) posledicami življenja v aktualni postmoderni, potrošniško naravnani družbi, ki je čedalje bolj materialistično orientirana. Oglaševalci in trgovci vedno več oglasov in reklamiranja namenjajo že predšolskim otrokom, saj vedo, da so ravno oni največji posredni, predvsem pa potencialni (odrasli) potrošniki. Namen dela je bil ugotoviti, kako se v tej družbi znajdejo družine s predšolskimi otroki in kako starši vzgajajo otroke ob tolikšni ponudbi izdelkov in reklam, ki otrokom vsak dan vzbujajo nove želje. Cilj empirične raziskave je bil proučiti vpliv predšolskih otrok na nakup staršev, vpliv medijev na potrošnjo predšolskih otrok in na razvoj otrokovih vrednot ter odziv staršev na otrokove načine prepričevanja le-teh v nakup. Diplomsko delo temelji na deskriptivni in kavzalno- neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, kjer se je do podatkov prišlo s pomočjo anketnega vprašalnika z zaprtim in odprtim tipom vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 120 staršev predšolskih otrok iz vrtcev občine Žalec. Analiza podatkov je pokazala, da na potrošnjo predšolskih otrok najbolj vplivajo televizijski oglasi, ki so jim privlačni zaradi zanimivega slikovnega gradiva, da se starši v večini primerov ne glede na otrokove načine prepričevanja v nakup ne pustijo zmesti in ne popustijo. Ugotovljeno je bilo, da otroci nimajo tako velikega vpliva na potrošnjo staršev kot se je pričakovalo. Skoraj vsi anketirani starši menijo, da mediji negativno vplivajo na razvoj otrokovih vrednot, saj jih želijo spremeniti v materialistične potrošnike in jim je mar le za visoki dobiček.
Ključne besede: denar, družina, mediji, potrošniška družba, predšolski otrok, socializacija
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 1797; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
VLOGA STAROSTNIKOV V SODOBNIH MEDIJIH
Petra Behin, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišče diplomske naloge je teoretični del, v katerem smo se osredotočili na staranje prebivalstva v svetu, Evropi in Sloveniji, tj. družb povsod v razvitem svetu, saj bodo v prihodnosti prevladovale generacije starejših ljudi. Prav te generacije spadajo v potrošniško družbo, ki da veliko nase, skrbi za svoje zdravje in svoj videz. Na množično potrošnjo pa vplivajo predvsem mediji ter oglaševanje izdelkov in storitev. V luči tega smo v empiričnem delu naloge izvedli raziskavo, ki je temeljila na dveh delih. V prvem delu raziskave smo proučevali sodobne medije oz. pogostost in način pojavljanja starostnikov v medijih. V drugem delu raziskave je sodelovalo 50 anonimnih anketiranih starostnikov, ki so izrazili svoja stališča do sodobnih medijev in o tem, ali so dovolj zastopani v medijih. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno vlogo imajo starostniki v sodobnih medijih in kako le-ti zaznavajo svojo vlogo v njih. Diplomska naloga je zaključena z ugotovitvijo, da imajo starostniki vedno večjo vlogo kot potrošniki, vendar v sodobnih medijih tega ni zaznati, saj se trg, proizvajalci in ponudniki dobrin premalo obračajo k starejšim potrošnikom.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starostniki, gerontologija, potrošniška družba, oglaševanje, sodobni mediji
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 886; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, diplomsko delo

Opis: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Ključne besede: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1417; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (553,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici