| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PREDŠOLSKIH OTROK NA NAKUPNO VEDENJE DRUŽINE
Vanja Hol, 2010, diplomsko delo

Opis: Danes imajo otroci velik vpliv na nakupe svojih staršev. Že okoli drugega leta starosti otroci ob nakupovanju s svojimi starši začnejo izražati svoje želje po različnih izdelkih. Moč njihovega vpliva na družinske nakupne odločitve je odvisna od mnogih dejavnikov, med drugim tudi od starosti otroka, spola, števila otrok v družini, njegovih izkušenj pri nakupovanju ter vrste izdelka. Družina, prijatelji, sovrstniki in mediji so viri potrošniške socializacije, ki otrokom pomagajo pri učenju nakupovalnih veščin. Otroci zelo hitro opazijo, kaj starši nakupujejo in kako se pri tem vedejo. Prek družine otroci spoznavajo izdelke in znamke, ki se uporabljajo doma. Prav tako so dovzetni za mnenja in ocene drugih otrok. Najmočnejši medij, ki vpliva na potrošniško socializacijo otrok je brez dvoma televizija. Preko televizije otroci spremljajo oglase, skozi katere se učijo vedenja povezanega s porabo. Ker otroci vedno ne prepoznajo pravega namena oglasov, so mnoge države uvedle kodekse, ki vsebujejo določila o tem, kakšni smejo biti oglasi, ki so namenjeni otrokom. V nekaterih državah pa je oglaševanje otrokom, mlajšim od 12 let prepovedano. Iz opravljene raziskave lahko vidimo, da predšolski otroci pogosto nakupujejo skupaj s svojimi starši. Najpogosteje izražajo željo po nakupu igrač, sladkarij, sokov ter otroških revij in knjig. Imajo tudi močan pasivni vpliv pri izbiri blagovne znamke. Starši najpogosteje privolijo v nakup hrane in pijače za otroke ter otroških revij in knjig.
Ključne besede: predšolski otroci, družina, nakupno vedenje, otroški trg, potrošniška socializacija, vrstniki, televizija, oglaševanje, blagovna znamka, raziskava, analiza
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 1946; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (342,85 KB)

2.
PRAVNO VARSTVO V OKVIRU PROSTEGA PRETOKA VARNIH IN KAKOVOSTNIH ŽIVIL SKOZI UREDBO(EU) ŠT. 1169/2011
Martina Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Osrednjo problematiko diplomskega dela predstavlja pravno varstvo potrošnika na notranjem trgu Evropske unije. Zaradi prostega pretoka živil je le-ta v skladu s prakso poštenega informiranja (7. člen Uredbe (EU) št. 1169/2011) upravičen do varnih in kakovostnih živil. Na analizo dotične problematike sem se osredotočila z vidika Uredbe (EU) št.1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku, ki zaradi novosti, ki jih uvaja, poostruje položaj treh interesnih strani: zakonodajalca, potrošnika in nosilca živilske dejavnosti. V prvem delu je skozi koncept varne hrane predstavljen razvoj evropske živilske zakonodaje od 90-ih let prejšnjega stoletja do danes, ki predstavlja podlago za analizo položaja Republike Slovenije po vstopu v EU, njene usmeritve na tem področju in pravne podlage. Drugi del diplomskega dela je namenjen izključno predstavitvi Uredbe (EU) št. 1169/2011, natančni razlagi in interpretaciji novosti, ki jih uvaja za potrošnika, ter razlagi, kaj smo pravzaprav pridobili z uveljavitvijo nove uredbe, ki združuje in nadgrajuje vse prejšnje. Zadnji del diplomskega dela, ki se osredotoča na pravno varstvo evropskega potrošnika, zaokroža delo v smiselno celoto. 169. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije dodeljuje potrošniški politiki samostojen značaj, katere ključna vodila naj bodo pravica do varnosti, pravica do obveščenosti in pravica do izbire. Analizirala sem pravne podlage in organe obveščanja, na katere se lahko v primeru zlorab predpisov obrne slovenski potrošnik, hkrati pa pomembno poglavje tretjega dela predstavlja pomen zdravstvenih in prehranskih trditev, ki nemalokrat vplivajo na potrošnika ob nakupu. Diplomsko delo je dopolnjeno z raziskavami Ministrstva za zdravje, Inštituta za sanitarno inženirstvo in Evropske komisije, ki povzemajo potrošnikovo ozaveščenost in njegovo mnenje o gensko spremenjenih organizmih v časovnem obdobju med leti 2007-2010.
Ključne besede: pravno varstvo potrošnika; živilska zakonodaja; varna hrana; Uredba 1169/2011; praksa poštenega informiranja, potrošniška politika; prost pretok; notranji trg; prehranska ozaveščenost; prehranske in zdravstvene trditve.
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 903; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

3.
ZAKON O POTROŠNIŠKIH KREDITIH (ZPotK-1) - POUDAREK NA OBLIGACIJSKO PRAVNIH POSLEDICAH PRI SKLEPANJU POTROŠNIŠKIH KREDITNIH POGODB
Miha Malek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika s področja potrošniškega kreditiranja v Sloveniji, s predstavitvijo Zakona o potrošniških kreditih ( ZPotK-1 ) in poudarkom na obligacijsko pravnih posledicah pri sklepanju potrošniških kreditnih pogodb. V drugem poglavju avtor definira pojma potrošniška kreditna pogodba in potrošnik po ZPotK-1, ter jih primerja z ureditvijo po Zakonu o varstvu potrošnikov in Zakonom o obligacijskih razmerjih. Prav tako prikaže razmerje med ZPotK-1 in obligacijskim zakonikom (OZ). Sledi prikaz razvoja pravne ureditve potrošniškega kreditiranja v Sloveniji od leta 2000 naprej, ko je bil sprejet Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2000), ki je kot prvi celovito uredil področje potrošniškega kreditiranja. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi zakonskih obveznosti pred sklenitvijo potrošniške kreditne pogodbe. Avtor predstavi področje oglaševanja potrošniških kreditov, ki pomembno vpliva na potrošnikovo izbiro, kateri kredit bo najel. Sledi obveznost zagotovitve predhodnih informacij, ki jih je kreditodajalec dolžan zagotoviti potrošniku. Poglavje se zaključi s predstavitvijo obvezne ocene kreditne sposobnosti potrošnika in informacijskega sistema SISBON, ki sta namenjena izpolnitvi načela odgovornega posojanja denarja. V četrtem poglavju se avtor ukvarja z zakonsko predpisano obliko in sestavo potrošniške kreditne pogodbe ter z možnostjo spremembe njenih pogodbenih določil. Potrošniška kreditna pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki in mora vsebovati vse zakonsko predpisane informacije, ki jih je ZPotK-1, v primerjavi s predhodnikom razširil (kreditna obrestna mera, efektivna obrestna mera, znesek kredita, pravice in obveznosti pogodbenih strank, skupni stroški kredita, zavarovanja, obdobje trajanja itd ..). Peto poglavje prikazuje različne načine prenehanja kreditnega razmerja in njihove posledice. Najpogostejši razlog prenehanja kreditnega razmerja je odplačilo potrošniškega kredita v skladu z dinamiko odplačevanja po potrošniški kreditni pogodbi. Vendar temu ni vedno tako, saj poznamo tudi ostale načine prenehanja, ki so posledica kršitev potrošniške kreditne pogodbe s strani kreditodajalca ali potrošnika (razdor kreditne pogodbe) ali drugih dejanj pogodbenih strank (predčasno odplačilo kredita, cesija itd ..). V šestem poglavju avtor na kratko predstavi posebne oblike potrošniških kreditnih pogodb oz. kreditov (finančni leasing, hipotekarna potrošnika kreditna pogodba, pogodba o dovoljeni prekoračitvi, povezana kreditna pogodba), za katere velja ZPotK-1 ter našteje potrošniške kreditne pogodbe za katere ZPotK-1 ne velja. Sedmo poglavje služi predstavitvi sodne prakse s področja potrošniškega kreditiranja. Avtor predstavi tri sodne primere (dva primera iz slovenske sodne prakse in enega iz sodne prakse sodišča EU). Diplomsko delo se zaključi z osmim poglavjem v katerem avtor poda sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Potrošnik, potrošniška kreditna pogodba, Zakon o potrošniških kreditih, kreditodajalec, kreditojemalec, obrestna mera, efektivna obrestna mera, zavarovanje, obligacijsko razmerje, finančni leasing
Objavljeno: 23.01.2013; Ogledov: 3420; Prenosov: 631
.pdf Celotno besedilo (349,97 KB)

4.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, diplomsko delo

Opis: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Ključne besede: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1079; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (553,95 KB)

5.
VLOGA STAROSTNIKOV V SODOBNIH MEDIJIH
Petra Behin, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišče diplomske naloge je teoretični del, v katerem smo se osredotočili na staranje prebivalstva v svetu, Evropi in Sloveniji, tj. družb povsod v razvitem svetu, saj bodo v prihodnosti prevladovale generacije starejših ljudi. Prav te generacije spadajo v potrošniško družbo, ki da veliko nase, skrbi za svoje zdravje in svoj videz. Na množično potrošnjo pa vplivajo predvsem mediji ter oglaševanje izdelkov in storitev. V luči tega smo v empiričnem delu naloge izvedli raziskavo, ki je temeljila na dveh delih. V prvem delu raziskave smo proučevali sodobne medije oz. pogostost in način pojavljanja starostnikov v medijih. V drugem delu raziskave je sodelovalo 50 anonimnih anketiranih starostnikov, ki so izrazili svoja stališča do sodobnih medijev in o tem, ali so dovolj zastopani v medijih. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno vlogo imajo starostniki v sodobnih medijih in kako le-ti zaznavajo svojo vlogo v njih. Diplomska naloga je zaključena z ugotovitvijo, da imajo starostniki vedno večjo vlogo kot potrošniki, vendar v sodobnih medijih tega ni zaznati, saj se trg, proizvajalci in ponudniki dobrin premalo obračajo k starejšim potrošnikom.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starostniki, gerontologija, potrošniška družba, oglaševanje, sodobni mediji
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 536; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Mednarodna pristojnost, internet in potrošniki
Klara Mirkac, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava usmerjanje komercialne dejavnosti s pomočjo interneta, ki omogoča, da lahko potrošnik hitro in enostavno sklene pogodbo s tujim trgovcem. Ker se potrošnik v mednarodnem zasebnem pravu, nasproti tujemu trgovcu, smatra kot šibkejša stranka, je deležen posebnega procesnega varstva. V ta namen so analizirane določbe o posebni pristojnosti pri potrošniških pogodbah po prenovljeni Uredbi 1215/2012 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki med drugim uvaja novost, da lahko potrošnik toži trgovca, ki nima stalnega prebivališča v državi članici Evropske unije. Ker je definicija potrošniškega spora, sploh v povezavi z usmerjanjem komercialne dejavnosti prek interneta, povzročala številne nejasnosti, je v delu predstavljena in analizirana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije (SEU), ki je pristojno za enotno razlago evropske zakonodaje.
Ključne besede: Bruseljska uredba Ia, mednarodna pristojnost, SEU, internetno poslovanje, potrošnik, potrošniška pogodba, varstvo šibkejše stranke
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 727; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (602,41 KB)

7.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN POTROŠNIŠKA DRUŽBA
Jasna Žnidarec, 2016, diplomsko delo

Opis: Motiv za diplomsko delo je bilo soočenje z (nekaterimi) posledicami življenja v aktualni postmoderni, potrošniško naravnani družbi, ki je čedalje bolj materialistično orientirana. Oglaševalci in trgovci vedno več oglasov in reklamiranja namenjajo že predšolskim otrokom, saj vedo, da so ravno oni največji posredni, predvsem pa potencialni (odrasli) potrošniki. Namen dela je bil ugotoviti, kako se v tej družbi znajdejo družine s predšolskimi otroki in kako starši vzgajajo otroke ob tolikšni ponudbi izdelkov in reklam, ki otrokom vsak dan vzbujajo nove želje. Cilj empirične raziskave je bil proučiti vpliv predšolskih otrok na nakup staršev, vpliv medijev na potrošnjo predšolskih otrok in na razvoj otrokovih vrednot ter odziv staršev na otrokove načine prepričevanja le-teh v nakup. Diplomsko delo temelji na deskriptivni in kavzalno- neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, kjer se je do podatkov prišlo s pomočjo anketnega vprašalnika z zaprtim in odprtim tipom vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 120 staršev predšolskih otrok iz vrtcev občine Žalec. Analiza podatkov je pokazala, da na potrošnjo predšolskih otrok najbolj vplivajo televizijski oglasi, ki so jim privlačni zaradi zanimivega slikovnega gradiva, da se starši v večini primerov ne glede na otrokove načine prepričevanja v nakup ne pustijo zmesti in ne popustijo. Ugotovljeno je bilo, da otroci nimajo tako velikega vpliva na potrošnjo staršev kot se je pričakovalo. Skoraj vsi anketirani starši menijo, da mediji negativno vplivajo na razvoj otrokovih vrednot, saj jih želijo spremeniti v materialistične potrošnike in jim je mar le za visoki dobiček.
Ključne besede: denar, družina, mediji, potrošniška družba, predšolski otrok, socializacija
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 1352; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
ANALIZA SODNIH ODLOČITEV O (NEPOŠTENIH) SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJA
Polona Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Splošni pogoji poslovanja (pogodbe) stranko zavezujejo, če so ji bili znani ali bi ji morali biti znani, pogoj pa je, da so objavljeni na običajen način. V potrošniških pogodbah se pravni standard običajne objave presoja strožje, v primeru zavarovalne pogodbe pa je izpolnjen- splošni pogoji morajo biti zavarovancu izročeni. Splošni pogoji morajo biti v pogodbenem jeziku ali takem, ki ga nasprotna stranka razume, veljajo pa tudi v drugem jeziku, če jih je nasprotna stranka v medsebojni praksi vedno sprejemala. Objava na spletu bo zadoščala v primeru izrecne privolitve v splošne pogoje, v primeru domnevane privolitve pa bo objava na spletu zadoščala le izjemoma, če je bila pogodba sklenjena elektronsko. Kadar si splošni pogoji strank nasprotujejo, se uporabijo splošna pravila o sklenitvi pogodbe- veljajo tisti splošni pogoji, ki so bili del sprejete ponudbe. Enostranska sprememba splošnih pogojev vpliva na bodoča pogodbena razmerja, razen v kolikor ne obstaja drugačna volja strank. Za določila splošnih pogojev veljajo vsi ničnostni razlogi, kateri veljajo sicer, nična pa so tudi, kadar nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. Določila v potrošniških pogodbah so nična tudi, kadar so nepoštena, medtem ko glede na OZ lahko sodišče nepravična ali pretirano stroga določila na zahtevo stranke zavrne. Določila so nepravična (nepoštena) ali pretirano stroga predvsem takrat, kadar izključujejo obveznost oziroma odgovornost stranke, ki je pripravila splošne pogoje (pri čemer so zelo pogosti primeri, kadar zavarovalnica izključitev opre na vzročno zvezo oziroma pogodbeno domnevo vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca in nastalim zavarovalnim primerom), ali pa kadar nasprotni stranki nalagajo dodatne obveznosti. Presoja je odvisna od posamičnega primera, vsa nepravična ali pretirano stroga določila pa imajo skupno lastnost- stranki jemljejo oziroma omejujejo različne pravice, ki ji pripadajo iz pogodbe. Skupna lastnost vseh mednarodnih ali evropskih aktov, ki so obravnavani primerjalno z določili OZ- CISG, PICC, PECL, DCFR in Direktiva 93/13/EGS, je teženje k poenotenju pogodbenega prava in iskanju skupnih rešitev, kar zagotavlja večjo pravno varnost strank v mednarodnem prometu. Splošna ugotovitev glede primerjave določil OZ in določil (oziroma njihove razlage) zgoraj navedenih aktov bi bila, da slednji vprašanja splošnih pogojev, ki jih ureja tudi OZ, urejajo podobno, vendar pa nekateri urejajo tudi vprašanja, ki jih OZ ne naslavlja izrecno, kar je zagotovo posledica sledenja poslovni praksi.
Ključne besede: splošni pogoji poslovanja, dobri poslovni običaji, kavza, pravni standard, potrošniška pogodba, zavarovalna pogodba, delna ničnost.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 559; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (809,78 KB)

9.
Vpliv potrošniške družbe na vzgojo otrok
Anja Železnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Vpliv potrošniške družbe na vzgojo otrok« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem potrošniške družbe, njeno spreminjanje skozi leta in vpliv na vzgojo predšolskih otrok. Predstavili smo medije, njihov vpliv, podrobneje pa smo pregledali vpliv oglasnih sporočil na otroka, kako jih otrok dojema in kako zaščititi otroke pred iluzijami, ki jih prikazujejo. Dotaknili smo se vrednot, predvsem materialnih, nato smo predstavili pojem denarja, njegov pomen in uporabnost ter navedli, zakaj je pomembno, da je otrok udeležen v družinskem gospodarjenju z denarjem. Opredelili smo tudi, kakšen pomen ima žepnina in kdaj naj bi jo lahko otrok začel prejemati. Teoretični del je okrepljen tudi s smernicami za starše, kako lahko vplivajo na svojega predšolskega otroka, da bo postal objektiven in kritičen potrošnik v sodobni družbi. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverili, kateri dejavniki najbolj vplivajo na nakupne želje predšolskih otrok, ali starši že uvajajo predšolske otroke v proces nakupovanja, ali predšolski otroci že dobivajo žepnino ter ali starši dopustijo svojim otrokom upravljati z denarjem. V anketi je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok, ki so stari od enega do šest let. Dobljene podatke smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično. Ugotovili smo, da so vrstniki in televizijski oglasi tisti, ki najbolj vplivajo na otrokove želje po nakupu, da nekateri predšolski otroci že sodelujejo pri nakupovanju in da večina predšolskih otrok ne prejema žepnine.
Ključne besede: potrošniška družba, predšolski otrok, mediji, denar, žepnina
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 482; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (860,58 KB)

10.
Uveljavljanje garancije brez računa ali garancijskega lista
Barbara Smogavc, 2018, diplomsko delo

Opis: Garancija za brezhibno delovanje je pravni institut, ki predstavlja skupek pravnih pravil, ki urejajo obveznosti proizvajalca in prodajalca, da bo stvar v določenem roku brezhibno delovala. V slovenskem pravnem redu glede na pravni temelj nastanka obveznosti ločimo dve vrsti garancije: obvezna garancija in prostovoljna garancija. Po vsebini sta popolnoma enaki, ločita se po pravnem temelju. Prva, obvezna (zakonska) garancija nastane na podlagi zakona, medtem ko druga, prostovoljna (pogodbena) garancija nastane z enostranskim pravnim poslom, in sicer z izdajo garancijskega lista. Osrednja tema diplomske naloge so predvsem problemi, s katerimi se kupec srečuje pri uveljavljanju garancije, kot so na primer neizdan ali pomanjkljivo izdan garancijski list ter uveljavljanje garancije kakor tudi uveljavljanje garancije brez računa.
Ključne besede: potrošniška pogodba, potrošnik, garancija za brezhibno delovanje stvari, listine garancije, garancijski list
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 379; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (585,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici