1. Vpliv ekonomske politike na agregatno potrošnjo - primer Združenih držav AmerikeMateja Vrečič, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv ekonomske politike na agregatno potrošno funkcijo. Analiziramo različne modele za agregatno potrošno funkcijo za Združene države Amerike med letoma 1950 in 2015. V prvem delu predstavimo teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo. V drugem delu opravimo podrobno ekonometrično analizo vsakega modela posebej in na podlagi dobljenih rezultatov izpostavimo najprimernejšega. Ugotovimo, da je najprimernejši model za analiziranje agregatne potrošne funkcije v Združenih državah Amerike dvojno logaritemski linearni regresijski model Teorija potrošnje življenjskega cikla. Na specificiranih modelih preverimo še vpliv ekonomske politike. Končna ugotovitev kaže na to, da je ekonomska politika imela vpliv na osebno potrošnjo v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: Agregatna potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, vpliv ekonomske politike.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (16,80 MB) |
2. Ekonometrična analiza potrošne funkcije v Italiji in evroobmočjuSaša Perko, 2020, diplomsko delo Opis: Potrošnja gospodinjstev izraža pomemben makroekonomski kazalnik in kategorijo agregatnega povpraševanja, brez katere proizvodni proces ne bi imel namena obstoja. Potrošnja obstaja v tesnem odnosu z višino razpoložljivega dohodka, pri čemer ločimo med dvema skupinama potrošnikov: gospodinjstvi, ki potrošijo celoten dohodek in tistimi, ki del le tega privarčujejo. Slednji s prihranki vplivajo na pokrivanje proračunskega primanjkljaja države in financiranje investicij. V osnovi potrošnjo predstavimo v obliki funkcije, ki temelji na tekočem dohodku in izraža pozitivno, vendar neproporcionalno povezavo med omenjenim prihodkom in potrošnjo. V dodatku, vpliv višine obrestne mere na potrošnjo ima dolgoročen vpliv na premoženje. Delo diplomskega seminarja se osredotoča na osebno potrošnjo v Italiji in evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do drugega četrtletja 2018. Z izvedeno ekonometrično analizo smo potrdili, da imata realen razpoložljiv dohodek in realna dolgoročna obrestna mera vpliv na realno osebno potrošnjo, tako v Italiji kot v evroobmočju. V izbranem modelu so izpolnjene 4 predpostavke metode najmanjših kvadratov, prav tako na primeru Italije kot evroobmočja.
Ključne besede: ekonometrična analiza, potrošna funkcija, Italija, metoda najmanjših kvadratov, evroobmočje.
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1076; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,65 MB) |
3. Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in GrčijiUrban Špolarič, 2019, diplomsko delo Opis: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Ključne besede: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 1431; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,80 MB) |
4. Ekonomska relevantnost pozornost vzbujajoče potrošnjeHelena Cenc, 2019, diplomsko delo Opis: Odkar ljudje proizvajamo dobrine, jih tudi porabljamo in trošimo. Medtem ko se nekateri posamezniki za nakupe dobrin odločajo popolnoma racionalno, mnogi drugi potrošnjo uporabljajo za dokazovanje moči, hkrati pa si želijo ali pridobiti ali utrditi svoj ugled. Pozornost vzbujajoča potrošnja se dolgo ni obravnavala kot relevantna ekonomska tema, svoj preboj pa je doživela na prelomu iz 19. v 20. stoletje z izdajo knjige o vpadljivi potrošnji Thorsteina Veblena. Če je do takrat v ekonomski teoriji veljalo, da se potrošniki pri nakupih dobrin obnašajo racionalno, je Veblen to razlago ovrgel. Vse več potrošnikov se namreč o nakupih odloča glede na mnoge druge dejavnike, ki nanje vplivajo bodisi iz družbe ali širše okolice. Motive, ki spodbujajo vpadljivo potrošnjo, je raziskovalo že veliko ekonomistov, v našem delu pa smo dali poudarek raziskovanju pozornost vzbujajoče potrošnje med študenti. Kot temelj našega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskav Sundie in drugih (2011) ter Sirong (2016). Podobno kot Sirong (2016) smo ugotovili, da so pri študentih motivi, kot so dokazovanje in vpliv vrstnikov, prisotni v manjši meri kot na primer motivi investiranja vase, kakovost luksuznih izdelkov ter kupovanje luksuznih dobrin ob posebnih priložnostih. S svojo raziskavo smo prav tako ugotovili, da se anketirani študenti sicer poslužujejo pozornost vzbujajoče potrošnje, vendar ne pri vseh kategorijah izdelkov. V največji meri jo lahko opazimo v kategoriji mobilnih telefonov in potovanj.
Ključne besede: Thorstein Veblen, potrošna funkcija, pozornost vzbujajoča potrošnja, signalizacija
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1286; Prenosov: 124
Celotno besedilo (882,59 KB) |
5. Osebna potrošnja v Franciji: empirična analizaEva Volmajer, 2019, diplomsko delo Opis: Osebna potrošnja ponazarja v makroekonomiji eno izmed njenih bistvenih komponent in je sestavina vsakega narodnega gospodarstva. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na potrošne funkcije, ki jih opredelimo za Francijo. Kot neodvisne spremenljivke izberemo tiste, za katere menimo, da bodo na podlagi teoretičnih izhodišč in zbranih podatkov najbolje razložile vpliv na potrošnjo v izbrani državi.
V teoretičnem delu opredelimo potrošnjo in razmere v francoskem gospodarstvu ter opišemo temeljne oblike potrošnih funkcij. Sledi empirični del, v katerem opredelimo spremenljivke, ekonometrično ocenimo funkcije ter testiramo stabilnost regresijskih parametrov vsakega modela in ustreznost njegove specifikacije. Testirali smo Keynesovo potrošno funkcijo in njeno razširjeno različico z vključeno dodatno pojasnjevalno spremenljivko obrestno mero, Friedmanovo potrošno funkcijo permanentnega dohodka ter Modiglianijevo potrošno funkcijo življenjskega cikla. Modele proučimo v linearni obliki, z izjemo Keynesovega razširjenega modela, ki je v dvojnologaritemski obliki, saj na tak način tudi pri tem dosežemo statistično značilnost vseh koeficientov. Z ustreznimi ekonometričnimi testi na izbranih modelih preverimo veljavnost nekaterih predpostavk metode najmanjših kvadratov, in sicer prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri izbranih ekonometričnih modelih se je izkazalo, da je v vseh primerih predpostavka o normalni porazdelitvi slučajne spremenljivke izpolnjena, medtem ko preostale predpostavke niso.
Ključne besede: osebna potrošnja, potrošna funkcija, Francija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 1261; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,19 MB) |
6. ANALIZA FUNKCIJ POVPRAŠEVANJA OSEBNE POTROŠNJE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN ESTONIJIMatjaž Vrčkovnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bomo preučevali povpraševanje osebne potrošnje v Sloveniji, Avstriji in Estoniji. Primerjali bomo Keynesovo potrošno funkcijo in Friedmanovo funkcijo permanentnega dohodka. Ugotavljali smo, katera potrošna funkcija je primernejša za analizo.
Ključne besede: osebna potrošnja, BDP, linearni regresijski model, Keynesova kratkoročna potrošna funkcija, Friedmanova potrošna funkcija permanentnega dohodka, Slovenija, Avstrija in Estonija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1386; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. MODELIRANJE POTROŠNE FUNKCIJE PRIMERJAVA MED SLOVENIJO, AVSTRIJO IN HRVAŠKORok Gornjak, 2016, diplomsko delo Opis: Raziskava in analiziranje končne potrošnje oz. potrošnje gospodinjstev spada med vedno aktualne teme z vidika makroekonomskega gibanja. V osnovi je potrošnja odvisna od večjega števila dejavnikov, končni vpliv na spremembo oz. na to, kaj se z njo dogaja, daje potrošnik s svojim obnašanjem, kar je posledica različnih sprememb. Za oceno potrošne funkcije in njeno testiranje smo izbrali tri različne modele potrošne funkcije, in sicer Keynesovo potrošno funkcijo, Brownovo potrošno funkcijo in funkcijo teorije permanentnega dohodka. Na podlagi ekonomske teorije smo v modele vključili spremenljivke, ki prikazujejo vrednost bruto domačega proizvoda potrošnje in odložene potrošnje. Funkcija, ki najbolje opisuje gibanje potrošnje, je bila izbrana Brownova potrošna funkcija. Po ekonometričnih testiranjih smo preverjali še heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacijo ter test stabilnosti modela in regresijskih koeficientov. Ob oceni potrošne funkcije so v diplomsko delo zajeti tudi podatki ostalih makroekonomskih agregatov za opazovane države in Evropsko unijo kot celoto.
Ključne besede: potrošnja gospodinjstev, potrošna funkcija, bruto domači proizvod, heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacija
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 1640; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,85 MB) |
8. EKONOMETRIČNA ANALIZA POTROŠNE FUNKCIJE V FRANCIJIInes Fras, 2014, diplomsko delo Opis: Potrošnja je ena izmed najpomembnejših makroekonomskih komponent v gospodarstvu. V našem delu diplomskega seminarja se bomo ukvarjali s problemom potrošne funkcije v državi Franciji. Zbrali bomo podatke, za katere menimo, da bi lahko vplivali na potrošnjo v tej državi. S temi podatki bomo predstavili različne ekonometrične modele ter na podlagi rezultatov izbrali najbolj primernega za obravnavo vpliva dejavnikov na potrošnjo. Model bomo izbrali po empirični analizi, kjer bomo predstavili zbrane podatke in opredelili izbrane spremenljivke, ocenili funkcije in pojasnili osnovne rezultate. Izbrano potrošno funkcijo bomo testirali za ustreznost specifikacije modela in stabilnost parametrov regresijskega modela. Na koncu bomo s primernimi ekonometričnimi testi preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, preverjali bomo prisotnost normalne porazdelitve, multikolinearnost, heteroskedastičnosti in avtokorelacije.
Ključne besede: potrošna funkcija, ekonometrična analiza, Francija, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 1640; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,25 MB) |
9. MODELIRANJE POTROŠNE FUNKCIJE (PRIMER ŠVICE)Miha Germ, 2009, diplomsko delo Opis: Potrošnja spada med temeljne agregate makroekonomskega proučevanja, medtem ko je osebna potrošnja zelo pomembna iz vidika posameznika. Posameznik namreč s svojim obnašanjem najbolj vpliva na spreminjanje te komponente, prav tako pa je zelo občutljiv na spremembe osebne potrošnje. V diplomskem delu preverjamo tri različne potrošne funkcije: Keynesova potrošna funkcija, funkcija teorije permanentnega dohodka in Brownova potrošna funkcija. Funkcije preverjamo na osnovi ekonometričnih testov, za najbolj primerno pa smo na podlagi dobljenih rezultatov izbrali Brownovo potrošno funkcijo. Funkcija ima tri spremenljivke. Osebna potrošnja nastopa kot odvisna spremenljivka, dohodek in potrošnja predhodnega obdobja pa sta pojasnjevalni spremenljivki. To funkcijo smo preverjali bolj podrobno, saj smo preverjali še predpostavke metode najmanjših kvadratov, razčlenili smo vplive pojasnjevalnih spremenljivk na odvisno spremenljivko, prav tako pa smo preverili še stabilnost regresijskih koeficientov. Pri preverjanju predpostavk najmanjših kvadratov smo naleteli na težave le pri preverjanju multikolinearnosti, kjer predpostavka ni držala. Vendar pa ekonomska literatura navaja, da je mnogokrat težava multikolinearnosti v pojavu samem, zato modela nismo po nepotrebnem spreminjali. V diplomskem delu smo eno poglavje namenili tudi gibanju pomembnejših makroekonomskih agregatov v Švici.
Ključne besede: osebna potrošnja, Švica, regresijska analiza, potrošna funkcija, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 14.07.2009; Ogledov: 4535; Prenosov: 896
Celotno besedilo (1,68 MB) |
