| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MODELIRANJE POTROŠNE FUNKCIJE (PRIMER ŠVICE)
Miha Germ, 2009, diplomsko delo

Opis: Potrošnja spada med temeljne agregate makroekonomskega proučevanja, medtem ko je osebna potrošnja zelo pomembna iz vidika posameznika. Posameznik namreč s svojim obnašanjem najbolj vpliva na spreminjanje te komponente, prav tako pa je zelo občutljiv na spremembe osebne potrošnje. V diplomskem delu preverjamo tri različne potrošne funkcije: Keynesova potrošna funkcija, funkcija teorije permanentnega dohodka in Brownova potrošna funkcija. Funkcije preverjamo na osnovi ekonometričnih testov, za najbolj primerno pa smo na podlagi dobljenih rezultatov izbrali Brownovo potrošno funkcijo. Funkcija ima tri spremenljivke. Osebna potrošnja nastopa kot odvisna spremenljivka, dohodek in potrošnja predhodnega obdobja pa sta pojasnjevalni spremenljivki. To funkcijo smo preverjali bolj podrobno, saj smo preverjali še predpostavke metode najmanjših kvadratov, razčlenili smo vplive pojasnjevalnih spremenljivk na odvisno spremenljivko, prav tako pa smo preverili še stabilnost regresijskih koeficientov. Pri preverjanju predpostavk najmanjših kvadratov smo naleteli na težave le pri preverjanju multikolinearnosti, kjer predpostavka ni držala. Vendar pa ekonomska literatura navaja, da je mnogokrat težava multikolinearnosti v pojavu samem, zato modela nismo po nepotrebnem spreminjali. V diplomskem delu smo eno poglavje namenili tudi gibanju pomembnejših makroekonomskih agregatov v Švici.
Ključne besede: osebna potrošnja, Švica, regresijska analiza, potrošna funkcija, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 3226; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
EKONOMETRIČNA ANALIZA POTROŠNE FUNKCIJE V FRANCIJI
Ines Fras, 2014, diplomsko delo

Opis: Potrošnja je ena izmed najpomembnejših makroekonomskih komponent v gospodarstvu. V našem delu diplomskega seminarja se bomo ukvarjali s problemom potrošne funkcije v državi Franciji. Zbrali bomo podatke, za katere menimo, da bi lahko vplivali na potrošnjo v tej državi. S temi podatki bomo predstavili različne ekonometrične modele ter na podlagi rezultatov izbrali najbolj primernega za obravnavo vpliva dejavnikov na potrošnjo. Model bomo izbrali po empirični analizi, kjer bomo predstavili zbrane podatke in opredelili izbrane spremenljivke, ocenili funkcije in pojasnili osnovne rezultate. Izbrano potrošno funkcijo bomo testirali za ustreznost specifikacije modela in stabilnost parametrov regresijskega modela. Na koncu bomo s primernimi ekonometričnimi testi preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, preverjali bomo prisotnost normalne porazdelitve, multikolinearnost, heteroskedastičnosti in avtokorelacije.
Ključne besede: potrošna funkcija, ekonometrična analiza, Francija, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 670; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
ANALIZA FUNKCIJ POVPRAŠEVANJA OSEBNE POTROŠNJE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN ESTONIJI
Matjaž Vrčkovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo preučevali povpraševanje osebne potrošnje v Sloveniji, Avstriji in Estoniji. Primerjali bomo Keynesovo potrošno funkcijo in Friedmanovo funkcijo permanentnega dohodka. Ugotavljali smo, katera potrošna funkcija je primernejša za analizo.
Ključne besede: osebna potrošnja, BDP, linearni regresijski model, Keynesova kratkoročna potrošna funkcija, Friedmanova potrošna funkcija permanentnega dohodka, Slovenija, Avstrija in Estonija
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 525; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
MODELIRANJE POTROŠNE FUNKCIJE PRIMERJAVA MED SLOVENIJO, AVSTRIJO IN HRVAŠKO
Rok Gornjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Raziskava in analiziranje končne potrošnje oz. potrošnje gospodinjstev spada med vedno aktualne teme z vidika makroekonomskega gibanja. V osnovi je potrošnja odvisna od večjega števila dejavnikov, končni vpliv na spremembo oz. na to, kaj se z njo dogaja, daje potrošnik s svojim obnašanjem, kar je posledica različnih sprememb. Za oceno potrošne funkcije in njeno testiranje smo izbrali tri različne modele potrošne funkcije, in sicer Keynesovo potrošno funkcijo, Brownovo potrošno funkcijo in funkcijo teorije permanentnega dohodka. Na podlagi ekonomske teorije smo v modele vključili spremenljivke, ki prikazujejo vrednost bruto domačega proizvoda potrošnje in odložene potrošnje. Funkcija, ki najbolje opisuje gibanje potrošnje, je bila izbrana Brownova potrošna funkcija. Po ekonometričnih testiranjih smo preverjali še heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacijo ter test stabilnosti modela in regresijskih koeficientov. Ob oceni potrošne funkcije so v diplomsko delo zajeti tudi podatki ostalih makroekonomskih agregatov za opazovane države in Evropsko unijo kot celoto.
Ključne besede: potrošnja gospodinjstev, potrošna funkcija, bruto domači proizvod, heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Osebna potrošnja v Franciji: empirična analiza
Eva Volmajer, 2019, diplomsko delo

Opis: Osebna potrošnja ponazarja v makroekonomiji eno izmed njenih bistvenih komponent in je sestavina vsakega narodnega gospodarstva. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na potrošne funkcije, ki jih opredelimo za Francijo. Kot neodvisne spremenljivke izberemo tiste, za katere menimo, da bodo na podlagi teoretičnih izhodišč in zbranih podatkov najbolje razložile vpliv na potrošnjo v izbrani državi. V teoretičnem delu opredelimo potrošnjo in razmere v francoskem gospodarstvu ter opišemo temeljne oblike potrošnih funkcij. Sledi empirični del, v katerem opredelimo spremenljivke, ekonometrično ocenimo funkcije ter testiramo stabilnost regresijskih parametrov vsakega modela in ustreznost njegove specifikacije. Testirali smo Keynesovo potrošno funkcijo in njeno razširjeno različico z vključeno dodatno pojasnjevalno spremenljivko obrestno mero, Friedmanovo potrošno funkcijo permanentnega dohodka ter Modiglianijevo potrošno funkcijo življenjskega cikla. Modele proučimo v linearni obliki, z izjemo Keynesovega razširjenega modela, ki je v dvojnologaritemski obliki, saj na tak način tudi pri tem dosežemo statistično značilnost vseh koeficientov. Z ustreznimi ekonometričnimi testi na izbranih modelih preverimo veljavnost nekaterih predpostavk metode najmanjših kvadratov, in sicer prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri izbranih ekonometričnih modelih se je izkazalo, da je v vseh primerih predpostavka o normalni porazdelitvi slučajne spremenljivke izpolnjena, medtem ko preostale predpostavke niso.
Ključne besede: osebna potrošnja, potrošna funkcija, Francija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 8; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Ekonomska relevantnost pozornost vzbujajoče potrošnje
Helena Cenc, 2019, diplomsko delo

Opis: Odkar ljudje proizvajamo dobrine, jih tudi porabljamo in trošimo. Medtem ko se nekateri posamezniki za nakupe dobrin odločajo popolnoma racionalno, mnogi drugi potrošnjo uporabljajo za dokazovanje moči, hkrati pa si želijo ali pridobiti ali utrditi svoj ugled. Pozornost vzbujajoča potrošnja se dolgo ni obravnavala kot relevantna ekonomska tema, svoj preboj pa je doživela na prelomu iz 19. v 20. stoletje z izdajo knjige o vpadljivi potrošnji Thorsteina Veblena. Če je do takrat v ekonomski teoriji veljalo, da se potrošniki pri nakupih dobrin obnašajo racionalno, je Veblen to razlago ovrgel. Vse več potrošnikov se namreč o nakupih odloča glede na mnoge druge dejavnike, ki nanje vplivajo bodisi iz družbe ali širše okolice. Motive, ki spodbujajo vpadljivo potrošnjo, je raziskovalo že veliko ekonomistov, v našem delu pa smo dali poudarek raziskovanju pozornost vzbujajoče potrošnje med študenti. Kot temelj našega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskav Sundie in drugih (2011) ter Sirong (2016). Podobno kot Sirong (2016) smo ugotovili, da so pri študentih motivi, kot so dokazovanje in vpliv vrstnikov, prisotni v manjši meri kot na primer motivi investiranja vase, kakovost luksuznih izdelkov ter kupovanje luksuznih dobrin ob posebnih priložnostih. S svojo raziskavo smo prav tako ugotovili, da se anketirani študenti sicer poslužujejo pozornost vzbujajoče potrošnje, vendar ne pri vseh kategorijah izdelkov. V največji meri jo lahko opazimo v kategoriji mobilnih telefonov in potovanj.
Ključne besede: Thorstein Veblen, potrošna funkcija, pozornost vzbujajoča potrošnja, signalizacija
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 7; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (882,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici