| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREDLOG SANACIJE IN UTRDITEV PALAČE LONGO V KOPRU
Luka Bizjak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena renesančna palača Longo, ki se nahaja v mestnem jedru Kopra ter opisano njeno obstoječe stanje. Navedene so različne metode in pristopi s katerimi lahko utrdimo konstrukcijo. Predstavljena je tudi problematika prisotnosti vlage v objektih. Navedeni so predlagani ukrepi za sanacijo in utrditev objekta ter načrti predlaganih rešitev. Za izvedbo ukrepov so ocenjeni okvirni stroški. V računskem delu diplomskega dela so podani izračuni za obstoječ strop, sovprežni strop iz lesa in betona, ki je predviden kot metoda za utrditev konstrukcije in aproksimativna ocena potresne odpornosti.
Ključne besede: sanacija, utrjevanje, kulturna dediščina, lesno-betonska sovprežna konstrukcija, injektiranje, potresna odpornost
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 1284; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (5,24 MB)

2.
VPLIV MODELIRANJA STAVBE NA VELIKOST PROJEKTNIH TORZIJSKIH UČINKOV
Urška Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Bistvo diplomskega dela je bila primerjava računskih modelov konstrukcije, predvsem v smislu opazovanja vpliva modeliranja konstrukcije na velikost projektnih torzijskih učinkov. Zanimalo nas je, kako modeliranje torzije vpliva na izračun nihajnih časov, ter posledično na izračun projektnih potresnih sil in posledično tudi pomikov. Analizo z različnimi modeli in primerjavo rezultatov smo izvedli na primeru enostavne dvoetažne stavbe. Aktualni standard EN 1998-1:2006 pri potresni analizi objekta dovoljuje poenostavitve, ki so odvisne od pravilnosti konstrukcije (tlorisna pravilnost konstrukcije in pravilnost po višini). Tako je za tlorisno pravilne konstrukcije, kot je bila obravnavana konstrukcija, dovoljena uporaba poenostavljenih ravninskih modelov, kjer s posrednim načinom (faktor ) modeliramo učinke torzije. Poleg ravninskega modela smo zaradi primerjave rezultatov izvedeli še analize za dva prostorska modela. Primerjava vseh period ravninskih in prostorskih modelov direktno ni možna, saj pri prostorskih dodatno nastopijo nihajni časi, ki pripadajo torzijskemu nihanju (pri ravninskih jih ni), zato smo primerjave rezultatov omejili na prva dva direktno primerljiva nihajna časa. Odstopanja med modeli (predvsem pri pomikih) so posledica različnih načinov modeliranja. Pomembna ugotovitev, ki sledi iz rezultatov, se nanaša na premik masnega središča, za katerega nam EC8 predpisuje, da ga moramo premakniti za naključno ekscentričnost. Rezultati so namreč pokazali, da premik masnega središča ne vpliva bistveno na nihajni čas, temveč predvsem na nihajne oblike. Tako v modelu za določitev nihajnih časov ni potrebno modelirati ekscentričnosti ampak zgolj v modelu za določitev posledic sile F_b.
Ključne besede: potresno inženirstvo, potresna odpornost, Evrokod 8, torzija stavb, pravilne konstrukcije, ravninski model, tridimenzionalni model, toga diafragma, SAP2000
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1365; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici