| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice potnika/izletnika ob odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika
Selmin Kičin, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko pravnega položaja potnika v primeru odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika. Potnik pri načrtovanju potovanja vstopa v različne pogodbene odnose kot šibkejša pogodbena stranka, ki je za razliko od velikih družb strokovno in informacijsko podhranjena. Slovenska zakonodaja v veliki meri sledi zakonodaji EU in ščiti potnika v primeru odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika. To se kaže v posameznih institutih, kot so različni sistemi zavarovanj, sistemi vračil kupnin, organiziranje alternativnih možnosti izvedbe leta, odgovornosti ponudnikov turistične dejavnosti, odgovornosti za izbiro tretjih oseb itd. Kljub temu pa še obstajajo nekatera področja, kjer bi bila potrebna večja zaščita potnika. Pravni položaj potnika ob odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika je odvisen od tega, na kakšen način in s kom potnik sklepa pravni posel, v katerega je vključena storitev letalskega prevoza. V osnovi poznamo tri načine oziroma možnosti nakupa letalske vozovnice. Potnik lahko vozovnico kupi neposredno od letalskega prevoznika. Če je nad letalskim prevoznikom začet stečajni postopek, je potrebno poleg ostalih možnosti, kot so takojšno vračilo kupnine ali organizacija nadomestnega leta, upoštevati še določbe insolvenčnega prava, ki ščitijo potnika kot upnika stečajnega postopka. Potnika pa se lahko odloči za sklenitev pogodbe o organiziranju potovanja, kjer organizator potovanja sklene pravni posel z letalskim prevoznikom, ki nastopa kot ponudnik storitve letalskega prevoza v pogodbi o organiziranju potovanja. Tukaj so pravila nekoliko drugačna, saj je pogosto breme odgovornosti za morebitno neizvedbo leta na organizatorju potovanja, saj je organizator tisti, ki organizira storitev letalskega prevoza in najde ustreznega prevoznika. Zato bo v tem primeru potnik lažje prišel do takojšnega vračila kupnine oziroma nadomestnega leta, kot v primerih, ko bo potnik sklenil pravni posel neposredno z letalskim prevoznikom, kjer bo najpogosteje svojo terjatev tj. kupnino prijavil v stečajni postopek v kolikor je nad njim uveden stečajni postopek. Insolvenčna zakonodaja ščiti potnika do te mere, da je pravni položaj vseh upnikov enak. Kar pomeni, da ni mogoče, da bi ostali upniki bili poplačani pred potnikom in v celoti, tako da bi le ta ostal brez poplačila oziroma bi bil poplačan kasneje. Velikokrat pa potnik ne pozna trenutnih razmer na trgu turističnih storitev, zato se odloči za sklenitev posredniške pogodbe o potovanju. Posrednik v imenu in na račun potnika sklene pravni posel z organizatorjem potovanja ali pa neposredno z letalskim prevoznikom. Pravna ureditev posredniku nalaga odgovornost za izbiro tretje osebe, kar pomeni zaščito potnika v primeru stečaja letalskega prevoznika, kadar posrednik pri izbiri ne ravna skrbno in ne preveri vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na izpolnitev pogodbe. Tudi v primeru, če potnik zahteva sklenitev pravnega posla z določenim letalskim prevoznikom, je posrednik dolžan potnika opozoriti na morebitne pomanjkljivosti oziroma okoliščine, ki bi lahko vplivale na samo izvedbo leta.
Ključne besede: odpoved leta, stečaj letalskega prevoznika, varstvo pravic potnikov, pogodba o prevozu oseb, pogodba o organiziranju potovanja, posredniška pogodba o potovanju, turistični paketi, odgovornost letalskega prevoznika, odgovornost organizatorja potovanja, odgovornost posrednika potovanja, potrdilo o potovanju.
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 414; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (576,97 KB)

2.
Dostopni turizem: ovire in predlogi izboljšav za ciljno skupino obiskovalcev z mišično distrofijo
David Stupica, 2019, diplomsko delo

Opis: Z raziskavo v diplomskem projektu smo pregledali omejitve pri načrtovanju potovanj obolelih za mišično distrofijo in ugotovili, kako bi lahko tej ciljni skupini pomagali pri lažjem načrtovanju potovanj, s poudarkom na predlogih izboljšav, ki bi jih bilo treba narediti na posameznih lokacijah turistične ponudbe. Zaradi celovitega pogleda na obolele za mišično distrofijo in njihove potrebe smo v prvem delu naloge predstavili simptome mišične distrofije in pregledali trende na področju dostopnega turizma, kamor sodi tudi ponudba za distrofike. V raziskovalnem delu naloge je sodelovalo sedem intervjuvancev, obolelih za mišično distrofijo oziroma družinskih članov obolelih. Ugotovili smo, da se oboleli ne odpovedujejo potovanjem, vendar imajo kar nekaj težav z iskanjem lokacij oziroma destinacij, ki jim omogočajo brezskrbno dopustovanje. Pot običajno načrtujejo sami, le redko namreč za pomoč zaprosijo turistične agencije, ki jim bo zagotovo v pomoč celovita analiza ponudbe in ocena, kakšna ponudba je primerna za distrofike. Predlagamo tudi oblikovanje spletnega portala in/ali mobilne aplikacije, ki bi vso ponudbo za to ciljno skupino zbrala na enem mestu. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi dodatnemu izobraževanju turističnega kadra, kjer bi bilo potrebno razmišljati o vzpostavitvi novih študijskih programov za področja dela z gibalno oviranimi osebami, ki bi bili interdisciplinarni in bi vključevali znanja z različnih področij, med drugim turistično, socialno, geratološko in medicinsko področje.
Ključne besede: dostopni turizem, mišična distrofija, načrtovanje potovanja za osebe s posebnimi potrebami, gibalno ovirane osebe.
Objavljeno: 13.07.2020; Ogledov: 349; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (906,75 KB)

3.
Odnos študentov do varnosti na potovanjih
Sebastjan Repnik, Janez Mekinc, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: V raziskavi smo ugotavljali, kako zaznavajo varnost na potovanjih po Evropi študenti/respondenti dveh različnih študijskih smeri, med katerima je ena usmerjena na področje varnosti (Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru – v nadaljevanju FVV), druga pa na področje turizma (Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma – v nadaljevanju VSŠ). Domnevali smo, da so v povprečju študenti obeh institucij razvili različen odnos do varnosti na potovanjih, saj je njihov študij usmerjen v dve vsebinsko različni študijsko-strokovni področji. Preverjali smo njihov odnos do dejavnikov varnosti, kot so varnostna klima, samovarovanje in kolektivna varnost. Metode: V raziskavo smo vključili vzorec 100 študentov. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, s katerim smo merili stališča o dejavnikih varnosti na potovanjih, pri čemer smo uporabili petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prikaz rezultatov naše raziskave smo uporabili tudi različne statistične kazalce, kot so aritmetična sredina, Mann-Whitneyjev test, frekvenčne porazdelitve odgovorov, kjer gre za prikaz neodvisnih spremenljivk. Za potrditev nekaterih ugotovitev smo dodatno uporabili tudi t-test. Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da se odnos do varnosti in njihova pričakovanja o posameznih elementih pri vseh treh dejavnikih varnosti med respondenti obeh ciljnih skupin razlikuje. Pričakovanja študentov Fakultete za varnostne vede o izvajanju in zagotavljanju posameznih elementov varnosti na potovanjih so višja v primerjavi s študenti Višje šole za gostinstvo in turizem. Omejitve/uporabnost raziskave Študenti imajo različne izkušnje z varnostjo na potovanjih, saj je število potovanj med posameznimi študenti zelo različno. Vzorec obsega 100 študentov in je priložnostni, saj vzorčni okvir ni bil poznan oz. ga ni bilo mogoče pridobiti, da bi lahko izvedli verjetnostno vzorčenje. Praktična uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabita obe izobraževalni instituciji v procesih evalvacije vsebin študijskih programov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na podlagi rezultatov raziskave utemeljuje, da lahko smer in vsebina študija vpliva na odnos študentov do elementov varnosti na potovanjih. Ugotovitve so namenjene tako vsem raziskovalcem na področju varnosti in turizma kot oblikovalcem študijskih programov teh dveh študijskih področij.
Ključne besede: turizem, varnost, potovanja, študenti, pričakovanja
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 289; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (408,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pametna izbira letališč na območju slovenske regije
Žiga Korent, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Mobilnost za osebne ali službene namene je gonilna sila današnje globalno povezane družbe. Potreba po premagovanju razdalje od točke A do točke B je vedno večja. Za premagovanje te potrebe uporabljamo različna sredstva, ki jih delimo na tri različne tipe: kopenska mobilna sredstva, morska mobilna sredstva in zračna mobilna sredstva. Najhitrejšo možnost premagovanja daljših razdalj nam ponujajo zračna mobilna sredstva. Najbolj dostopna izmed zračnih sredstev pa so letala. Letala so glavni izbor transportnih sredstev za premagovanje daljših razdalj. Razvoj gospodarstva je omogočil razširitev tega sredstva po celem svetu, kar omogoča skoraj neomejen dostop. Ob tako olajšanem dostopu se lahko zanemarijo ostale pomembne lastnosti sredstva, saj sama dostopnost s svojo izpostavljenostjo zasenči njihov pomen. Z izrecnim izborom najbolj dostopnih sredstev nekatere manj opazne lastnosti postanejo manj pomembne in jih ne opazimo. Določimo lahko torej, katera sredstva bomo uporabili za premagovanje daljših razdalj, vendar te uporabe še nismo optimizirali. Na podlagi narejene raziskave bomo poskušali najti najbolj optimalni let v preučenih pogojih.
Ključne besede: faktorji izbire, letališča, optimizacija potovanja, široka izbira
Objavljeno: 27.02.2019; Ogledov: 276; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Gulliverjeva potovanja v prevodu Izidorja Cankarja
Barbara Simoniti, 1991, izvirni znanstveni članek

Opis: Na Slovenskem imajo Gulliverjeva potovanja že skoraj stoletno zgodovino: prvič so izšla 1894 v sentimentalni večerniški priredbi Vinka Bregarja z naslovom Potovanje v Liliput. Nove izdaje še kar nastajajo - od stripa do slikanice za najmlajše in gledaliških priredb. Imamo osemnajst različic Gulliverja, od tega sedemnajst priredb in le en prevod. Namen tega zapisa je prikazati odnos med izvirnikom in slovenskim prevodom. Ta je izšel 1951, točno dve stoletji in četrt za izvirnikom, kar se zdi silno veliko, hkrati pa je eden naših zgodnejših prevodov iz angleščine. Kasneje je bil še trikrat ponatisnjen-nazadnje 1986.
Ključne besede: angleška književnost, slovenski jezik, Gulliverjeva potovanja, Izidor Cankar, prevod
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 626; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH NA BENCINSKEM SERVISU X
Natalija Blatnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Želja vsakega dobrega podjetja je dober poslovni rezultat, ta pa je v veliki meri odvisen od njegovih zaposlenih. Pri uspešnih in dobrih rezultatih ima veliko vlogo motivacija zaposlenih, ki odraža pripravljenost za delo in posledično doseganje dobrih rezultatov. Ker ima vsak posameznik svoja znanja, izkušnje, želje napredovanja in dokazovanja, lahko na delovnem mestu hitro pride do padca motivacije. Takšnim zaposlenim moramo dati možnost razvoja idej, saj kažejo visoko motiviranost in zagnanost za delo, kar je lahko zelo pozitivno za podjetje. Če imamo v podjetju zaposlene, ki so visoko motivirani, se lahka zgodi, da to prenesejo še na ostale zaposlene. Ker je motivacija že stalna tema v podjetju, jo skušajo velikokrat izmeriti. Te teme sem se lotila, saj me je zanimalo, kako motivirani so zaposleni na bencinskem servisu x. Ugotovila sem, da je zaposlenim vedno najpomembnejše, da so za svoje delo pohvaljeni, saj bodo tako delo opravljali z veseljem. Če podjetje skrbi za motivacijo, jim nudi dobro plačano delo, ugodne delovne razmere, ob dobrem poslovnem rezultatu pa primerne nagrade, bodo zaposleni motivirani. V diplomskem projektu boste lahko spoznali, kateri dejavniki pri delu so jim najpomembnejši in katerega so uvrstili na zadnje mesto. Ker pa je delovnik vse dni v tednu, tako nedelje kot prazniki, zaposleni kot največji demotivator opredelijo prav to. Kljub temu pa so zaposleni ponosni, da so zaposleni v podjetju.
Ključne besede: Motivacija, vrste motivov, napredovanje zaposlenih, motivacijski dejavniki, motivacijska potovanja, strokovno izobraževanje
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 885; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1726; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (824,44 KB)

8.
AKTIVNO DOŽIVETJE PROSTORA OD POHORJA DO BOHORJA
Aljana Košir, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Aktivno doživetje prostora od Pohorja do Bohorja« je razdeljena na pet poglavij. V uvodu smo opisali področje in problem raziskovanja ter opredelili osnovne trditve in cilje. V nadaljevanju pa smo navedli predpostavke, omejitve in uporabljene metode raziskave (polstrukturirani intervjuji in anketiranje). Drugo poglavje zajema osnove pripravljanja potovanja. S pomočjo različnih pogledov avtorjev, ki so pisali na to temo, smo podrobneje spoznali organiziranje potovanj, segmentiranje in tržno komuniciranje. V tretjem poglavju najprej na kratko predstavimo območje od Pohorja do Bohorja, ki zajema sedem občin. Podani so rezultati intervjujev prve ciljne skupine in anket druge ciljne skupine. Na podlagi analize smo pripravili dva vzorčna itinerarija za omenjeni ciljni skupini. Zadnji dve poglavji, četrto in sklepno, sta namenjeni zaključku, priporočilom in ugotovitvam. V četrtem poglavju smo pripravili petdnevni itinerarij in kalkulacijo za dve potencialni ciljni skupini ter podali predlog promocije. V sklepnem delu pa smo strnili misli ter ovrgli oziroma sprejeli zastavljene trditve iz uvodnega dela diplomske naloge.
Ključne besede: segmentacija, organiziranje potovanja, intervju, anketa, ciljna skupina, itinerarij, promocija
Objavljeno: 04.04.2016; Ogledov: 687; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
Zgodbe z afriških in azijskih dvorišč
Dragan Potočnik, 2014, umetniško delo

Opis: Popotniške zgodbe zgodovinarja in pesnika Dragana Potočnika z njegovih številnih potovanj po Afriki in Aziji.
Ključne besede: potovanja, ljudski običaji, vsakdanje življenje, elektronske knjige
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 654; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Izlet v Carigrad
Anton Aškerc, 1893

Ključne besede: geografija, potovanja, potopisi, Carigrad (Turčija)
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 578; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici