Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu raziskujem, kako tehnologija vpliva na evolucijo grafične podobe v video igrah. Zanima me korelacija likovnih prvin v povezavi s tehnologijo in grafično podobo. Prav tako skušam ugotoviti, kako grafična podoba v video igrah vpliva na potopitveni učinek. Namen diplomskega dela je pregledati evolucijo grafične podobe video iger od njihovega nastanka do danes, in sicer z uporabo sodobne metode arheologije medijev. Z zgodovinskim pregledom sem ugotovil, da tehnične omejitve vsekakor vplivajo na grafično podobo v video igrah. Ugotovil sem tudi, da včasih tehnologija poganja evolucijo grafične podobe, včasih pa je ravno obratno in grafična podoba poganja evolucijo tehnologije, potrebne za grafično podobo. Ugotovil sem, da brez likovnih prvin ne bi bilo grafičnega izrisa. Grafična podoba vpliva tudi na potopitev in čim bolj je le ta podobna svetu, ki nas obdaja, bolj prepričljiva je potopitev.
Ključne besede: grafična podoba, video igre, potopitev, likovne prvine
Objavljeno v DKUM: 28.07.2016; Ogledov: 1492; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bilo proučevanje vpliva različnih koncentracij cerijevih ionov na korozijske lastnosti hidrofobnih prevlek v močno koncentrirani HCl. Pravtako smo proučevali inhibicijski vpliv cerijevih ionov v primeru ko na površini kovinskega vzorca predhodno ni bila formirana hidrofobna prevleka stearinske kisline. Vse to smo spremljali v različno dolgih časovnih intervalih. Potopitev vzorca v korozivnem mediju je trajala 3, 5, 18 ali 24 ur. Na osnovi meritev smo določili kdaj začne inhibicijska učinkovitost nastale zaščitne plasti izgubljati na zastavljenem nivoju, ter kateri izmed načinov aplikacije cerijevih ionov (cerijevega (III) nitrata) je najbolj učinkovit. V ta namen smo uporabili gravimetrijsko metodo, ki temelji na določanju izgube mase po potopitvi v izbran korozivni medij. Vzorce smo pred uporabo zbrusili z vodo-brusnim papirjem različnih granulacij (velikosti abrazije: 220, 400, 600, 800, 1000, 1200, 2400 in 4000), s čimer smo dosegli, čimbolj podobne začetne pogoje na kasneje izpostavljeni površini. Večja odstopanja od neenakosti bi lahko vplivale na natančnost meritev. Za določitev učinkovitosti izbranih inhibitorjev in nadaljno primerjavo, smo vzorce najprej potopili v osnovni medij, torej brez zaščite, kar nam je podalo osnovne podatke o odzivu preizkušanca na korozivni medij v različnih časovnih obdobjih izpostavljenosti v mediju (kontrolna meritev). Za korozivni medij smo uporabljali 0,5 M in 15-odstotno raztopino HCl. Za zaščito vzorca smo se uporabili različne načine nanosa zaviralnih sredstev: - Nanos stearinske kisline direktno na preizkušanec - Nanos stearinske kisline z dodanimi cerijevimi ioni direktno na preizkušanec - Stearinska kislina na vzorcu in cerijevi ioni, ki so bili dodani v korozivni medij - Samo cerijevi ioni, ki so bili dodani v korozivni medij Iz dobljenih razlik v masi smo ugotovili, da najboljšo zaščito (inhibicijo) izkazujeta stearinska kislina (brez dodanih cerijevih ionov) in pa 0,5-odstotni dodatek cerijevih ionov direktno v korozijski medij, medtem ko stearinska kislina in cerijevi ioni skupaj niso delovali dovolj učinkovito, bodisi pri vnosu cerijevih ionov v stearinsko kislino, ali pa pri vnosu ionov direktno v korozijski medij. Pri slednjih dveh je bil opazen skoraj takojšen razpad zaščitnega sloja stearinske kisline na preizkušancu, posledično temu tudi nižja vrednost inhibicijske učinkovitosti. Poleg stearinske kisline in cerijevega nitrata smo opravili poskusno potopitev v salicilno kislino, ki je bila dodana direktno v medij, vendar je bil tudi v tem primeru rezultat slabši, zato smo ta eksperiment opustili.
Ključne besede: cerij, inhibicija, korozija, potopitev, zaščita
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 1530; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,08 MB)